Ne glede na to, ali si priznamo ali ne, namizje je zelo pomemben del vsakega računalnika in že pogled nanj pove marsikaj o njegovem uporabniku. Nov program iz programske hiše, ki že leta skrbi za lepši videz Oken, bo z ogradami pomagal vzdrževati (ne)red na vašem namizju.
Življenje mineva s svetlobno hitrostjo. Prehitro. Ko se tega zavemo, je navadno že prepozno. Mladi mislijo, da je še vse pred njimi, starejši ravno nasprotno. Čim več pomladi ima človek za seboj, tem več mejnikov je že preživel. Krsti, birme, poroke, rojstva, smrti, ločitve. Zdaj so tu, že naslednji hip jih ni. Na tej poti vsakega od nas pričaka trenutek, ko si zaželimo vsaj nekaj od tega shraniti in zapustiti zanamcem.
S piflarjem smo v šoli zbadali sošolce, ki so vedno vse znali in najbolje naredili, skratka imeli odlične ocene. No, ob marsikaterem izzivu pa so bili oni tudi naše edino upanje, da bomo določeno nalogo sploh rešili. V svetu programskih paketov za optično prepoznavanje vsebin se zdi, da bi podobna oznaka lahko veljala za ABBYY Finereader 10.
Že dvanajst let mineva, kar se je na trgu pojavil program za peko CD nosilcev, Nero Burning ROM, in kar hitro upravičil ime slovitega rimskega vladarja. Z brezhibnostjo, enostavnostjo in enormno količino zmožnosti je iz sprva težavnega opravila naredil preprosto, samoumevno, vsakdanjo nalogo, ki jo lahko uspešno izvede prav vsak uporabnik Oken. Uslugo bi Nero rad ponovil operacijskemu sistemu Linux.
Med brskalniki še vedno kraljuje Internet Explorer, dohiteva ga Firefox. Vendar pa dokaj dobro kaže tudi Googlovemu Chromu. Najnovejša različica 4 je na voljo tudi za Linux, kjer trenutno nedvomno (še) kraljuje Firefox.
Prijaznost do novega uporabnika je zaželena lastnost, ko govorimo o operacijskem sistemu. A vse prevečkrat so to le prazne obljube razvijalcev, resnični uporabniki pa se morajo spopasti z Goljatom, preden se jim vsaj približno začne svitati, kaj in kako v njihovem novem okolju. To ni zgodba o takšnem primeru.
Google je skoraj leto dni pred predvideno objavo lastnega operacijskega sistema za osebne računalnike poslal v javnost prvo delujočo kodo. Ta sicer razočara zaradi svoje nedokončanosti, a hkrati navduši zaradi preprostosti zamisli. Ali res govorimo o operacijskem sistemu in okolju, ki bi lahko nekega dne konkuriral, celo nadomestil današnje operacijske sisteme, kot so Windows, Mac OS in Linux? Odgovor leži v oblaku.
Knjige so moja strast. Računalniki tudi. Ko pa se oboje združi, moram rezultat nujno dobiti v roke. Elektronske bralnike sem sicer že preizkušal, a vedno z rahlo nejevoljo v srcu. Vedel sem, da je na drugi strani sveta neverjetno priljubljen elektronski bralnik Kindle, in preklinjal Amazon, ker ga ni hotel prodajati onkraj meja ZDA.
Canon ima v svoji liniji veliko naprav za vse okuse, potrebe in (finančne) zmožnosti. Novi model MX330 je nekje v zlati sredini večopravilnih naprav, ki imajo poleg tiskanja še optični bralnik, možnost kopiranja in faks. Gre za eno izmed cenejših naprav, ki že vključuje samodejni podajalnik za lažje oziroma hitrejše optično branje, kopiranje in faksiranje daljših dokumentov.
Canonove Pixme so zelo razširjene večopravilne naprave, pri katerih se generacije zelo hitro menjavajo. Na preizkusu smo imeli novo napravo MP270, ki poleg tiskanja opravlja še optično branje in kopiranje, nima pa vključenega faksa (kar imajo naprave Pixma z "MX" v imenu). MP270 je nižjega cenovnega in zmogljivostnega ranga, gre za preprosto napravo, namenjeno predvsem domačim uporabnikom. Tako nima naprednejših možnosti svojih večjih sester, denimo bralnika pomnilniških kartic in omrežnih vmesnikov (bodisi navadnega ali brezžičnega).
Epsonov nova brizgalna večopravilna naprava, model SX115, meri na najmanj zahtevne uporabnike, ki jim je najpomembnejša predvsem cena naprave. V temu duhu bomo zaman iskali dolg seznam funkcij in lastnosti, ki jih premorejo zmogljivejše, predvsem pa dražje naprave. Da ni samodejnega podajalnika, je seveda jasno, med vmesniki pa je na voljo le USB. Seveda nas ni presenetilo, da niso vključili ne bralnika pomnilniških kartic ne vmesnika PictBridge za tisk neposredno iz digitalnih fotoaparatov. Take dodatke postopoma dodajajo tiskalniki više na Epsonovi lestvici naprav iz serije Stylus.
Epsonova nova večnamenska naprava iz serije Stylus, model SX515W, se uvrsti v zgornji del ponudbe domačih večopravilnih brizgalnih naprav te znamke. Namenjena je zahtevnejšim domačim uporabnikom in manjšim pisarnam, vsaj tistim, ki potrebujejo kakovosten barvni tisk grafike. Izdelovalci se zavedajo, da je v uporabi vse več brezžičnih omrežij, in v svoje zmogljivejše naprave kot po tkočem traku dodajajo brezžične vmesnike, Epson pri tem ni nobena izjema. Poleg standardnega vmesnika USB pa so dodali še navaden omrežni vmesnik.
Novi Eee PC 1101HA je nov član podskupine netbookov, ki jim Asus pravi Seashell (morska školjka). Zanje je značilno predvsem nadvse zaobljeno, dizajnersko oblikovano ohišje, ki sodi med najlepše pri prenosnikih ta hip, ne glede na kategorijo. Preizkusni model je povrh vsega prišel v sijajni beli barvi, ki se prenosniku odlično poda. Res pa je, da je ohišje zaradi do sijaja zloščene plastike zato nekoliko bolj občutljivo za umazanijo, prstne odtise in praske.
Tako imenovani "barebones" prenosniki so nekaj let nazaj pri nas povsem prevladovali med cenejšimi modeli. Imena, kot so Chiligreen, Gericom in HPC Note, so bila navzoča tako rekoč povsod. S časom pa so bolj znana podjetja iz sveta računalništva (HP, Dell, Lenovo, Toshiba, Acer, Asus itd.) znižala cene za vstopne modele in s tem so manj elitne znamke zgubile svoj razlog za obstoj. Toda z novimi supermarketi, ki so + v zadnjih nekaj letih zrasli v Sloveniji, smo dobili tudi nekaj novih, manj znanih znamk prenosnikov. Eden takih je model Akoya P7612 nemškega podjetja Medion, ki se pri nas prodaja v trgovinah verige Hofer.
Hewlett Packard je svojo blagovno znamko prenosnikov Pavilion dolgo zadrževal le na drugi strani Atlantika, vsekakor pa zunaj meja Slovenije. In je tako domačim uporabnikom v trgovinah prodajal sicer uradno "poslovne" modele. No, časi se spreminjajo, Pavilioni so zdaj na voljo tudi pri nas.
HP mini 5101 še zdaleč ni tako revolucionaren, kot je bil njegov soimenjak iz avtomobilskega sveta. Zagotovo pa mu je konkurenčen po prikupnosti.
Nova različica Microsoftovega operacijskega sistema za osebne računalnike, Windows 7, je med nami. Pred časom smo že merili, kako se beta različica hitrostno meri z Windows XP in Visto, tokrat smo preizkus ponovili na končni različici.
Ne bomo se pretirano zmotili, če trdimo, da se "vse" seli v splet. Tudi programi, ki so še do nedavna kraljevali na diskih naših računalnikov. Fotografski studii v digitalni obliki (Adobe Photoshop, Corel Paint Shop in drugi) pri tem niso nobena izjema. Njihovih spletnih sorodnikov je namreč "malo morje". In, kar je najlepše, veliko jih je popolnoma brezplačnih.
Spletne storitve so idealno okolje za medsebojno skupinsko sodelovanje. Po drugi strani pa tudi poligon za inovacije, ki niso nujno povezane samo z velikimi imeni, kot so Google, Microsoft in podobna. Ogledali smo si peščico zanimivih orodij, od katerih vsako na svojem področju omogoča, da prihranimo čas, pa tudi sicer bolje sodelujemo z drugimi kot zgolj z izmenjavo podatkov prek elektronske pošte.
Video visoke ločljivosti je tu, o tem ni nobenega dvoma. Nenazadnje ga izdelujejo tudi že dokaj poceni fotoaparati, da o kamerah za domačo rabo niti ne govorimo. In ker so precej običajni tudi televizorji visoke ločljivosti in seveda veliki računalniški monitorji, potrebujemo le še eno - ustrezen program za obdelavo videa. V visoki ločljivosti.
32 ali 64 bitov, to je zdaj vprašanje. Kaj je bolje, kaj lepše očisti perilo in predvsem - kaj se splača imeti v osebnem računalniku?
Grafične tablice so na trgu že skoraj tako dolgo kot sami osebni računalniki. A se jim ni nikoli uspelo zares prebiti na mize povprečnih uporabnikov. Bolj kot ne, so ostale v domeni oblikovalcev ter risarskih zanesenjakov. Kljub temu se nekaj podjetij na tem področju še vedno trudi prodreti k večjemu številu uporabnikov. Zato je prav, da tej kategoriji, po dobrih dveh letih, spet posvetimo nekaj pozornosti.
V Monitorju že dolgo časa redno preizkušamo nove modele digitalnih fotoaparatov. A novosti je veliko, zlasti v času pred prazniki. Odlična priložnost torej za večji preizkus cenejših modelov.
Ena pomembnejših prednosti vse bolj priljubljenega operacijskega sistema za mobilne naprave Android je hiter razvoj dodatnih programov zanj. Ponudba je vsak dan večja in prihaja z vseh koncev sveta, tudi iz Slovenije.
Western Digital je pripravil naslednika priljubljenega predvajalnika WD TV HD media player. Novinec, preprosto poimenovan WD TV Live, odpravlja nekaj ključnih pomanjkljivosti in skrbi, da je izbira sodobnega večpredstavnega predvajalnika še težja. Ali pa tudi ne.
Velike mačke veljajo za hitre in tihe lovce, na ljudi naredijo velik vtis elegantnosti in morda kančka vzvišenosti. Nedvomno je vse te lastnosti v svojih izdelkih videlo tudi podjetje Foremay, mi pa smo se nekaj dni družili s pravim Jaguarjem, v obliki pogona SSD.
Sistemi za 3D prikazovanje nezadržno prihajajo v naše domove. Še ne tako daleč nazaj so bili namenjeni le gorečim ljubiteljem stereoskopije, ki so bili ponavadi prepuščeni lastni iznajdljivosti, saj so bili komercialni izdelki cenovno nedostopni širšim množicam. Kar nekaj prahu je letos dvignilo podjetje nVidia s predstavitvijo cenovno ugodnega 3D sistema. Ta lahko s posebnimi 3D in najnovejšimi directX gonilniki omogoča igranje nekaterih oziroma večine novejših iger, poleg tega pa ponuja tudi aktivna stereoskopska očala; tega pri ATIju zaenkrat še niso razvili. A nič zato, saj so še tudi drugi sistemi za 3D prikaz iger, ki lahko delujejo na vseh novejših grafičnih karticah.
Nokia za svoje spletne tablice (zadnji model je nosil oznako N810) nekako ni vedela, kako jih umestiti na trg. Pri najnovejši, N900, dvomov o tem ni več. Gre namreč za zelo zmogljiv telefon, ki za razliko od predhodnikov omogoča tudi povezovanje v omrežje GSM/UMTS.
Večpredstavni predvajalniki znajo z vsako generacijo nekaj novega. Platforma NMT je prešla v višjo prestavo z novostjo, Pocorn Hour C-200, tokrat prvič tudi z vgrajenim predvajalnikom blu-ray. AzBox pa zna poleg gradiva v domačih računalnikih spremljati in celo snemati programe iz signalov DVB-T in DVB-S.
Še pred meseci bi si težko predstavljali, da bo ponudba grafičnih kartic proti koncu leta tako enolična. A vendar se očitno tudi v svetu teh kartic odvijajo podobni scenariji kot v svetu procesorjev. S pomembno razliko, vendarle. AMD je namreč v svetu procesorjev moral priznati nedvomno premoč Intelovih čipov z arhitekturo Core i7, so pa zato z zadnjo generacijo Radeonov povsem ponižali Nvidijo, ki je, tako se vsaj zdi, zavila nazaj na risalne deske.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
