Objavljeno: 26.1.2010 | Avtor: Boris Šavc | Monitor Januar 2010 | Teme: preizkus, google, chrome, linux

Rumeni brskalnik za Linux

Med brskalniki še vedno kraljuje Internet Explorer, dohiteva ga Firefox. Vendar pa dokaj dobro kaže tudi Googlovemu Chromu. Najnovejša različica 4 je na voljo tudi za Linux, kjer trenutno nedvomno (še) kraljuje Firefox.

Google ni znan po svoji hitrosti, saj je pregovorno počasen pri razvoju novih storitev. Vsi se spominjamo beta različice spletne pošte Gmail, ki ni spremenila svojega statusa skoraj dve leti in pol. In takih primerov je pri podjetju iz Kalifornije še več. Precej manj je tistih izdelkov, ki prihajajo iz Googleplexa hitro, kot po tekočem traku. Mednje se uvršča spletni brskalnik Chrome, ki kaže svojo moč že v četrti izpeljanki, a zaenkrat predvsem na operacijskih sistemih Windows. "Ne bo več dolgo," se priduši stric Google in napove različici za Linux in Mac OS. Chrome Linux v delovnih oblačilih najdete na naslovu

dev.chromium.org/getting-involved/dev-channel.

Prvi vtisi so sijajni. Zdi se, da je operacijski sistem Linux kakor nalašč za odprto kodo, ki poganja Chrome. Večino dobrot, ki ozaljšajo večjega brata, najdemo tudi v novem okolju. Chrome Linux tako pozna univerzalno vnosno vrstico, ki se uporablja tako za iskanje kot neposreden vnos spletnih naslovov, ima medsebojno neodvisne zavihke z lastnimi procesi, javo izvaja s svetlobno hitrostjo v primerjavi s konkurenci, postreže z velikansko delovno površino, olajša nam iskanje po strani in za nameček je enako minimalistično ter učinkovito nališpan. Na žalost najdemo pri njem tudi že znane pomanjkljivosti, ki jih nadgradi z novimi, vezanimi na okolje, v katerem deluje. Tako se manku vtičnikov, povezanosti z operacijskim sistemom, skrbjo nad zasebnostjo podatkov (zlobni Google) pridružijo novi zlobneži v obliki težav z nekaterimi, v okenskih okoljih samoumevnimi stvarmi, kot sta na primer predvajanje filmčkov v obliki flash ali pa delovanje prek spletnih posrednikov (proxy). Roko na srce je oboje možno popraviti, a brez ročnega posredovanja težave ne bodo izginile. Pozabiti morate tudi na večino spletnih aplikacij slovenskih ponudnikov. Tu namigujemo predvsem na programe nekaterih slovenskih bank (npr. NLB Klik deluje, Banka Celje ne), a ta greh ne gre pripisati velikemu Googlu, mar ne?

Za konec s pozitivno noto povejmo, da brskalnik za Linux s številko 4.0.237.0 govori slovensko, briljira na testu Acid3 (100/100), je trideset odstotkov hitrejši od predhodnika v Oknih in pozna sinhronizacijo zaznamkov. Vse našteto prispeva k temu, da komaj čakamo na tisto "pravo" izdajo šampiona med brskalniki. Ob odsotnosti kralja (Internet Explorer) morda Chrome na Linuxu to res postane.

Google Chrome 4

Kaj: Spletni brskalnik, tudi za Linux.

Kje: dev.chromium.org/getting-involved/dev-channel

Cena: Zastonj.

Za: Izredna hitrost.

Proti: Še nekaj težav z nekaterimi spletnimi bankami.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Android vam bo povedal, ali vam policija prisluškuje

    Čedalje popularnejši način prisluškovanja in prestrezanja podatkov z mobilnih telefonov je uporaba lažnih baznih postaj (IMSI catcher), ki jih imajo organi pregona v nekaterih državah, lahko pa tudi drugi akterji. Na takšno napravo se povežejo vsi telefoni v okolici, saj njen signal preglasi legitimne bazne postaje, upravljavec pa potem zlahka prestreza komunikacijo. Uporabnik tega početja praktično ne more zaznati.

    Objavljeno: 1.7.2025 07:00
  • Tisoče severnokorejskih uslužbencev prikrito na daljavo delalo v ameriških podjetjih

    Ameriško pravosodno ministrstvo je vložilo obtožnice zoper devet ljudi, ki so skrbeli za prikrito zaposlovanje računalnikarjev iz Severne Koreje za delo na daljavo v ameriških podjetjih. En Američan, šest Kitajcev in dva Tajvanca so obtoženi prevare, pranja denarja, kraje identitete, nepooblaščenega dostopa v računalniški sistem in kršenja mednarodnih sankcij.

    Objavljeno: 2.7.2025 07:00
  • Podjetja nočejo Copilota, ker zaposleni raje uporabljajo ChatGPT

    Microsoft kljub velikim naporom (beri: finančnemu vložku) podjetjem težko proda storitve umetne inteligence Copilot.

    Objavljeno: 27.6.2025 09:00
  • Kitajski prenosniki so dve leti za zahodnimi

    Čeprav se Kitajci močno trudijo in izdatno investirajo v domači razvoj in proizvodnjo čipov, so še vedno vsaj dve generaciji za zahodnimi izdelki. To izkazuje tudi najnovejši Huaweijev prenosnik MateBook Fold Ultimate, ki poganja lastni HarmonyOS in ima same kitajske komponente. A te v primerjavi z zahodnimi zaostajajo.

    Objavljeno: 25.6.2025 07:00
  • Pametna očala s samodejnim ostrenjem bi lahko nadomestila bifokalna stekla

    Finsko podjetje IXI razvija inovativna očala z lečami, ki se samodejno ostrijo glede na pogled uporabnika. 

    Objavljeno: 23.6.2025 10:00 | Teme: pametna očala
  • Teslini samovozeči taksiji ne znajo voziti

    Prvi dnevi Teslinih robotskih taksijev so polni napak, vožnje po napačni strani ceste, nenadnih zaviranj in nevarnih ustavljanj za odlaganje potnikov.

    Objavljeno: 26.6.2025 09:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji