Amazon in Kobo se že ves čas lovita in prehitevata na področju e-bralnikov. Enako tekmovalen duh se je zdaj preselil tudi na področje tablic, kamor je z izdelki Kindle Fire prvi stopil Amazon, zdaj pa ima svojega konkurenta tudi Kobo.
Brezžične povezave so dandanes vsenavzoče, tako da skorajda ni mogoče kupiti opekača za vaflje, ki ne bi iz omrežja pridobival receptov in vam sporočal, kaj so zajtrkovali vaši prijatelji s Facebooka. Na srečo so tržniki začeli sodobne povezave uporabljati tudi za izboljšavo stoletne tehnologije – radia. V prejšnji številki smo preizkusili Philipsov Streamium, tokrat pa nadaljujemo z eno preprostejšo napravo in eno, ki je namenjena zahtevnejšim okusom.
Začelo se je s telefonom Xperia Z, nadaljevalo z desetpalčno tablico Xperia Z tablet, zdaj pa smo priča šestinpolpalčni napravi Xperia Z Ultra. Dejstvo, da Ultra sodi med tablico in telefon, prinaša prednosti in slabosti.
Tokrat preizkušeni model je najcenejši in najmanj zmogljiv Nokiin telefon z oznako Lumia. Pred leti, ko je bila ločnica med pametnimi in manj pametnimi mobilnimi telefoni še bolj jasna, bi ga najverjetneje pripisovali k slednjim. A vendarle so nizko cenovne naprave tiste, ki Fince zadnja leta rešujejo pred potopom, zato uspeh tega aparata ne čudi.
Telefoni, ki so tako ali drugače odporni proti udarcem, vodi in prahu, so postali stalnica v ponudbi vseh izdelovalcev. Do nedavna so bili razmeroma grdi in so estetiko zanemarili zaradi debelejšega oklepa. Zadnja leta pa ni več tako.
Kanadski Blackberry se te dni spopada predvsem z iskanjem strateškega kupca oziroma investitorja, a umik delnic z borze ni povsem ustavil prodaje njihovih naprav. Tokrat preizkušeni model, imenovan Q5, sodi v srednji cenovni razred – v njem bo poskušal tekmovati, med drugim, s pestrim naborom naprav z operacijskim sistemom Android.
Recimo bobu bob – telefon Oppo Find 5 je pri nas in v Evropi na sploh popolna neznanka. Tudi kitajsko podjetje Oppo ni ravno staro, ustanovljeno je bilo leta 2004, in je bolj znano po predvajalnikih blu-ray kot po mobilnih napravah. Pa vendar, telefon si velja ogledati, še več, kupiti!
Panasonic Lumix TZ40 nastopa v razredu potovalnih ultra zumirnih aparatov, ki so v zadnjem času nadvse priljubljeni in jih je veliko na trgu. Trenutno zmorejo vsi okrog 20-kratno optično povečavo in široki kot pri 25 mm. Panasonic je v tem segmentu precej opazen že dalj časa, saj je že v začetku leta 2009 v seriji TZ ponudil široki kot pri 25 mm, 12-kratno povečavo in ročno prilagajanje nastavitev. Takrat prave konkurence na trgu ni bilo, danes pa je precej ostra, saj se mu je približalo veliko glavnih zvezd fotografske industrije.
Panasonic FT prejšnje generacije (FT4) smo preizkusili na skupnem preizkusu trpežnih dvoživk, kjer je izstopal s svojim tipalom CCD in možnostjo ročnih nastavitev odprtosti zaslonke in hitrosti zaklopa do 60 s. Tokrat so ga nekoliko prilagodili uporabnikom žepnih modelov in mu nekoliko omejili ročne nastavitve s časom osvetlitve 4 s ter mu dodali samodejni način zajemanja zvezdnatega neba, ki omogoča osvetlitve tipala do 30 s. Modernizacija mu je prinesla tudi možnost povezovanja z omrežji Wi-Fi in sodobnejše tipalo MOS, med večje spremembe pa sodi tudi povečano držalo na sprednji strani.
Sony DSC-HX200V je aparat, ki je na trgu že več kot leto dni. Izdelovalec v svoji paleti ponuja tudi zmogljivejši HX300, ki se cenovno uvršča le nekoliko više, a HX200V kljub temu ostaja zelo priljubljen model, saj se v praksi obnese zelo prepričljivo, po mnenju nekaterih celo bolje od novejšega modela.
Nova Alpha A58 je številčno naslednik modela A57, a je cenovno umeščena nekoliko niže. Tako bo v praksi hkrati nadomestila tudi nižje uvrščeni A37. In kje se skriva zvijača v Sonyjevi prilagodljivosti današnjim trgom? Za začetek so aparatu bajonet nadomestili s plastičnim in mu namenili 2,7-palčni zaslonček z nižjo ločljivostjo 460.000 pik, kar je približno polovica tistih, ki so fotografije prikazovale nekoč.
Canon EOS 100D je najmanjši digitalni aparat vrste SLR, ki je bil kdaj poslan na trg, a njegove nizke številke nikakor ne gre zamenjati z nižjo kakovostno uvrstitvijo na Canonovo paleto izdelkov. Ravno nasprotno. EOS 100D se ponaša z enim izmed zmogljivejših tipal velikosti APS-C, uporabljenih v seriji EOS.
Segment majhnih, a zmogljivih kompaktnih fotoaparatov je v zadnjih dveh letih v opaznem vzponu, eno izmed podjetji, ki je v ospredju tega vala, pa je Fujifilm. Pred leti smo jih že skoraj odpisali, zdaj pa postajajo sinonim za kakovostne digitalne aparate, ki spominjajo na modele iz analogne dobe. Podoben je tudi novi model XF1.
Fujifilm se je zadnje čase izkazal kot izdelovalec, ki meri predvsem na višje kakovostne in tudi cenovne razrede. Skupaj z žepnim XF1 je na trg poslal še zmogljivejšega brata, model X20, gre za naslednika modela X10. To je še vedno kompakten aparat, čeprav je občutno večji od XF1.
Model L300 se od vstopnega Epsonovega L110 navzven praktično ne razlikuje. Ohišje je videti povsem enako, spet najbolj opazimo posodo za barvilo, ki se drži desne strani tiskalnika. Spet gre za navaden tiskalnik in ne za večopravilno napravo, namenjen pa je domačim uporabnikom in majhnim pisarnam, ki potrebujejo ugoden izpis tudi pri barvnem tisku.
Epson je tiskalnike nove linije nekoliko nenavadno poimenoval, saj so modeli L110, L300 in L800 vsi le tiskalniki, L550 pa je večopravilna naprava. Poleg tiskanja zmore še optično branje in kopiranje, vgrajen pa je tudi faks.
Vrh Epsonove nove ponudbe brizgalnih tiskalnikov je model L800. Predstavljen je kot tiskalnik, namenjen predvsem tiskanju fotografij, kjer je v ospredju zopet cena izpisa. Na prvi pogled je podoben modeloma L110 in L300, le da je nekoliko večji.
Epson je usmeritev pri brizgalnih tiskalnikih zelo resno obrnil, saj je na dveh novih proizvodnih linijah predstavil naprave, ki prinašajo cene izpisov, povsem konkurenčne tistim, ki smo jih vajeni z laserskih tiskalnikov. Pri tem pa se več kot očitno pokaže, kako so prej služili ravno pri cenah črnila, saj so nove naprave bistveno dražje, kot smo sicer vajeni pri brizgalnikih. Vstopna naprava je model L110, ki velja kar 184 evrov – to je vsaj sto evrov (če ne več) dražje od primerljive naprave izpred leta dni.
Ponudnikov različnih oblik shramb podatkov v oblaku je kot listja in trave, zato se novi trudijo iskati pristope, ki bi jih razlikovali od drugih. Pri Bitcasi so ubrali svež pristop, ki jim omogoča drugačno oglaševalsko retoriko, podprto s patentirano tehnologijo. To jim je konec leta 2011 prineslo zmago na enem od tekmovanj start-up podjetij v ZDA in s tem 8,5 milijona dolarjev zagonskega kapitala. Po več kot enoletnem preizkusnem obdobju so v začetku letošnjega leta storitev javno ponudili v ZDA, sredi poletja pa tudi v Evropi.
Microsoft je z Windows 8 dobro razjezil zveste privržence. Z odličnega operacijskega sistema je prešel na čudno mešanico najrazličnejših tehnologij in z njo zaplul med nevarne čeri. Preimenovani vmesnik Metro (Modern UI), ki naj bi naznanjal prihodnost in novo pomlad, je postal kamen spotike celotnega sistema. Popravni izpit, Windows 8.1, je razpisan za 18. oktober..
Kadar Google svojemu Androidu spremeni razvojno ime, smo lahko prepričani, da bomo dobili v roke operacijski sistem z nekaj ključnimi novostmi in spremembami. Kadar ime ostane enako in se spremeni le številka, je novosti manj. Tako je tudi z Androidom 4.3, ki je ohranil ime Jelly Bean.
O težavah, ki jih imamo uporabniki osmega operacijskega sistema Windows, pišemo redno. Velik odmik od uveljavljene formule je povzročil precej gorja, a je treba priznati, da se stanje iz dneva v dan izboljšuje.
Inovativnost je šla skupaj z Jobsom v neznano. Tako opisujejo stanje v Applu njihovi nasprotniki. Da bi jih utišali, so vidci iz Cupertina popolnoma prevetrili (nekdaj) najnaprednejši mobilni operacijski sistem. Če je iOS 7 tisto, na kar s(m)o čakali jabolčni privrženci, preverimo z različico za razvijalce.
Roboti Lego Mindstorms so v poldrugem desetletju od nastanka dodobra zavladali na trgu sestavljivih robotskih igrač. Preizkusili smo tretjo generacijo robotskih kompletov – Lego Mindstorms EV3.
Ne le podjetja, tudi domači uporabniki od svojega ponudnika dostopa do interneta pričakujemo (če ne kar zahtevamo) stalno povezljivost s svetovnim spletom. In tako kot v marsikateri pisarni ali podjetju delo kar zastane, če se pretrga internetna povezava, se tudi v domačem okolju narišejo številni dolgi obrazi. Da se na bakrene parice in koaksialne kable (pa tudi optične povezave) ne moremo absolutno zanesti, nas spomni praktično vsako večje neurje. Zagrizeni kiberščaki si takrat pomagamo z mobilnim dostopom do interneta. Kaj pa, če bi kar presedlali nanj?
Vse več naprav, s katerimi smo obkroženi, je vedno pametnejših. Začelo se je pri telefonih, nadaljuje pa se povsod – pametni televizorji, pametni avtomobili, pametne ure ... čakamo pametne hladilnike, pametna vhodna vrata in pametne jedilne mize. Dotlej pa se moramo zadovoljiti s pametnimi žarnicami.
Svet zabavne elektronike ne pozna veliko naprav, ki bi opravljale le eno nalogo, a so taki kosi opreme ponavadi zelo uporabni. V to kategorija spadajo tudi namenski radijski sprejemniki, ki pa so v današnjih časih na voljo tudi s povezavo v splet.
Apple je pred leti s prenosnikom Air pokazal, kakšni bi morali biti prenosni računalniki. Vmes so ga še izboljšali, najnovejšo generacijo pa smo preizkusili tudi mi.
V naši posebni številki »kako kupovati« smo pri ebralnikih poleg Amazaonovega Kindla kot resno alternativo omenjali le še kanadski Kobo. Ta sledi razvojnim smernicama Amazona in jih spletnemu trgovcu tudi postavlja.
Ste navdušeni nad igrami brez dotikanja, ki jih ob pomoči krmilnika Kinect lahko igramo na Microsoftovih konzolah Xbox? Potem boste (morda) navdušeni tudi nad krmilnikom Leap Motion, ki ga priklopimo kar na osebni računalnik in je produkt financiranja s spletne strani Kickstarter.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
