Skorajda ne najdemo več gospodinjstva, v katerem ne bi domoval vsaj en televizor, pa čeprav stara škatla z ukrivljenim zaslonom. Seveda televizorji s katodnimi cevmi zvečine še vedno rabijo svojemu namenu, a so jih novejši digitalni s svojimi funkcijami in neprimerno boljšim prikazom slike kljub temu povsem stisnili v kot.
Uporabniki se v tehničnih trgovinah navdušujemo nad razkošno odmerjenimi diagonalami sodobnih digitalnih televizorjev in kakovostjo prikazane slike, iz trgovin pa odnašamo predvsem cenejše in manjše modele. Vsak drugi v Sloveniji prodan televizor namreč postreže z diagonalo 32 palcev oziroma 80 centimetrov, zato se nam je zdelo prav, da preverimo, kateri televizorji te velikosti najbolje opravljajo svoje poslanstvo.
Plakati ob cestah in reklame v spletu nam ponujajo kup prenosnikov, ki za nizko ceno obljubljajo vse, kar bi si želeli. Kako se obnesejo v praksi, ali so res že dovolj dobri, da ne potrebujemo dražjih, smo si ogledali na tokratnem preizkusu cenejših prenosnikov.
Začenja se novo šolsko leto, primeren čas za nakup prenosnih računalnikov, ki jih šolarji pri svojem delu vse bolj potrebujejo. Primeren čas za primerjalni preizkus modelov, ki v žepu ne bodo pustili prehude luknje.
Majhne strežnike NAS preizkušamo že kar dolgo, v zadnjem času pa opažamo, da je razlik med njimi vedno manj. Zaradi vse večjih količin podatkov, ki jih proizvedemo, postajajo te naprave vse zanimivejše tudi za računalniško manj zahtevne uporabnike.
Omrežni disk ali »NASi« so nedvomno med pogosteje preizkušanimi napravami v Monitorju. Razlog je preprost – gre za eno najuporabnejših naprav, kar si jih lahko omislimo v današnji množici računalnikov, tablic in telefonov, ki se nam valjajo doma. Tokrat smo se odločili preizkusiti le novosti, ki so se na trgu znašle v zadnjem letu, pa smo kljub temu nabrali kar 14 naprav …
S kratico OCR, ki izhaja iz angleškega poimenovanja Optical Character Recognition (slov. optična prepoznava znakov), označujemo proces pretvorbe skeniranega ali fotografiranega besedila v računalniško berljivo obliko.
Analogno se umika digitalnemu. Obdani z zasloni, občutljivimi za dotik, in računalniki ter računalniki v malem, smo postali že prav razvajeni uporabniki digitalnih vsebin. Analogne vsebine, podane na papirju, se nam zdijo bistveno manj uporabne, saj jih ne moremo v hipu obdelati, popraviti in/ali poslati prijateljem ali sodelavcem. In tu stopijo na prizorišče rešitve, ki znajo vsebine na papirju učinkovito digitalizirati in zajeti v tokokrog digitalne dokumentacije.
V resnici še ni tako dolgo, kar je bilo »računalniško branje« oz. prepoznavanje besedila iz bitnih slik oz. fotografij za računalnik podobno težko opravilo, kot je (še) danes prepoznava govora. Danes znajo besedilo brati celo telefoni.
Okna 8 so posledica premika, ki ga je leta 2007 povzročil Apple z izdajo iPhona in operacijskega sistema iOS. Zaslon na dotik in programje, ki je prilagojeno zgolj takemu manipuliranju, je bilo ob predstavitvi deležno precej skepse, ko pa so ljudje dobili iPhone v roke, je bilo jasno, da bo šel razvoj mobilnih naprav v to smer.
Prenosniki so v zatonu. To se sicer pozna na prodaji, a gre za trend, ki ga je mogoče zaznati tudi brez konkretnih številk o prodanih kosih. Razlog za paniko med podjetji, ki so od tega živela. In razlog za poskuse z novimi tipi naprav – t.i. hibridi.
Številni uporabniki zmotno menijo, da so procesorji v mobilnih napravah podobno zmogljivi kot tisti v osebnih računalnikih. Toda še zdaleč ni tako, saj so zaradi potrebe po varčevanju električne energije tudi zmogljivosti znatno nižje.
Da je prav vsak procesor mogoče gnati višje od delovnih taktov, ki mu jih je namenil izdelovalec, ni nobena skrivnost. Zato smo preverili, koliko rezerve pravzaprav premorejo sodobni procesorji. Z nekaj potrpljenja namreč iz njih lahko iztisnemo še marsikateri atom zmogljivosti.
Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne preseneča, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
Skok v svet AMDjevih štirijedrnikov velja že skoraj stotaka (in več), saj je najcenejši štirijedrni procesor na tokratnem preizkusu veljal dobrih 92 evrov. Za odšteti denar pri modelu A8-6600K ne dobimo le dodatnih dvoje jeder, temveč tudi večjo količino predpomnilnika ter zmogljivejše grafično srce, zato se nadgradnja v naših očeh vsekakor splača. Ker gre za procesor z oznako »K«, ga bomo laže tudi navili in iz njega iztisnili še več moči, če si tako želimo.
Da so procesorji za osebne računalnike danes (in že od nekdaj) razdeljeni na dva tabora, verjetno ni treba posebej razlagati. Intelu pripada daleč največji del pogače, preostalo je zapolnilo podjetje AMD.
Procesorji so navadno tista računalniška komponenta, okoli katere se uporabniki dlje časa odločamo, ko gre za nakup novega računalniškega sistema. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od samega uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino svojega življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.
Motorola je s telefonom Moto X skušala poseči po višjih delih trga in je boj v cenejšem razredu prepustila modelu Moto G. Začne se s ceno – model z 8 GB »diska« prek angleškega in nemškega Amazona stane le 190 evrov. Dejansko je telefon anomalija, saj glede na ceno in zmogljivost nima konkurence.
Na lanskem preizkusu poceni pametnih telefonov smo preizkušali le tiste z Googlovim operacijskim sistemom. Tokrat se je androidni falangi pridružil še par Nokiinih Lumij, Applovih naprav pa, pričakovano, ni na spregled.
Prodaja pametnih telefonov je končno presegla prodajo »neumnih«, beremo. To ne čudi, saj zmorejo veliko več, po zaslugi vedno hujše konkurence z vzhoda pa si jih lahko omislimo že po dokaj zmerni ceni.
HPjev Deskjet 5525 je že leto dni na vrhu naše tabele večopravilnih brizgalnih tiskalnikov, ker je še naprodaj, pa smo ga uvrstili tudi na ta preizkus. V praksi je nadvse podoben modelu 6525, pravzaprav moramo biti kar pozorni, da opazimo razlike.
V zadnjih dveh letih smo na področju brizgalnikov po nekaj let mrtvila le prišli do zanimivejših sprememb. Te bi lahko spet spodbudile malo večje zanimanje za te naprave.
Tiskalniki verjetno niso najbolj zanimiva tehnologija na tem svetu. Kljub temu jih, predvsem v podjetjih, še vedno zelo veliko uporabljamo, svoje mesto pa si vzdržujejo tudi v domačem okolju.
Priznamo, avtorji prispevkov v Monitorju smo z leti postali nekoliko razvajeni. V vseh teh letih smo videli kup zanimivih izdelkov, zato kar nekako pričakujemo, da bo vsak naslednji še boljši, zmogljivejši. Da nas bo ob pogledu nanj vrglo s stola, če se tako izrazimo. To seveda ne gre v nedogled, zato nam morate oprostiti, če smo nad spodnjim seznamom najboljših izdelkov nekoliko bolj zadržani kot sicer.
Namestitev Bitdefenderja je potekala hitro in enostavno in po njej nov zagon računalnika ni bil potreben. Ker se med samo namestitvijo z Bitdefenderjeve spletne strani pretoči nekaj 100 MB podatkov, je dobro, da imamo hitro internetno povezavo. Če nimamo namestitvenega nosilca in internetne povezave, pa so na njihovi spletni strani na voljo tudi namestitvene datoteke, ki jih pretočimo iz drugega računalnika, povezanega v internet. Bitdefender glede na konkurenco porabi malce več zmogljivosti računalnika, predvsem pomnilnika.
Za preizkušanje protivirusnih programov smo uporabili dvoprocesorski računalnik s štirimi GB pomnilnika, ki je tekel na virtualizacijski platformi Hyper-V 3.0 s 64-bitnim operacijskim sistemom Windows 7 in naloženimi vsemi Microsoftovimi popravki zanj.
Varnost v mobilnem operacijskem sistemu Android je tema, ki navadno razdvoji sogovornike. Eni zagovarjamo tezo, da protivirusnega programa v telefonu ali tablici z Googlovim sistemom ne potrebujemo, drugi pa si ne znajo predstavljati življenja brez takega ali drugačnega varnostnega pripomočka.
Koliko menite, da so vredni podatki v vašem računalniku? Težko je to oceniti takole na hitro. Če boste slučajno staknili računalniški virus, ki vam podatke tako ali drugače zaklene in zahteva odkupnino, pa bo ta vrednost brž dobila bolj otipljivo obliko. Pa naj gre za podatke o poslovanju vašega podjetja, dostop do družinskih slik ali diplomsko nalogo, ki jo morate oddati naslednji teden.
Od zadnjega preizkusa protivirusnih in protivohunskih programov je minilo več kot poldrugo leto. V tem času smo bili priča novim, še zahtevnejšim grožnjam, vendar se evolucija pozna tudi protivirusni programski opremi.
Nesreča menda res nikoli ne počiva, prav tako ne zlonamerna koda, ki je je v spletu več kot kdaj prej. Lahko imamo (hudo) srečo, da nikoli ne bo prišla do nas, veliko bolje pa je, če se zaščitimo. Preizkusili smo varnostne pakete, ki nas varujejo v Oknih, in tiste, ki se trudijo, da to počnejo tudi na telefonih s sistemom Android.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
