Digitalna mišica

Objavljeno: 16.6.2015 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Fokus | Revija: Poletje 2015 | Teme: procesor

Osrednji procesorji so navadno tista računalniška komponenta, o kateri se uporabniki ob nakupu novega računalniškega sistema dlje časa odločamo. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od  uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.

Računalniki, opremljeni z večjedrnimi procesorji, imajo danes skoraj takšne zmogljivosti, kot so jih pred desetletji premogli superračunalniki, veliki kot povprečno blokovsko stanovanje. Izbira modelov je resnično pestra in raznolika, v vsakem trenutku nam je potrošnikom na voljo okoli dvajset modelov procesorjev zadnje in predzadnje generacije. Modelno paleto procesorjev namreč osvežijo enkrat na leto, saj tako procesorska giganta skrbita za ohranjanje zanimanja in povpraševanja s strani domačih in poslovnih uporabnikov.

Čeprav je ponudba procesorjev na trgu danes videti resnično pestra, jo lahko z nekaj razumevanja brž skrčimo na vsega tri razrede – na procesorje za nezahtevne uporabnike, procesorje za povprečne uporabnike ter procesorje za najzahtevnejše uporabnike. V zadnjih letih je bitka za frekvenčne dosežke praktično zastala, saj danes večina procesorjev deluje s taktom med tri in štiri gigaherci. Izdelovalci so se zato začeli osredotočati na dodajanje zmogljivosti z dodajanjem procesorskih sredic, t. i. jeder, ki ob ustrezni programski podpori na strani aplikacij pomenijo pomembno pohitritev izvajanja ukazov. Enojedrniki so praktično izginili s trga, zato danes večinoma lahko izbiramo med dvo- ali štirijedrnimi procesorji, tisti z največjimi apetiti po matematičnih zmogljivostih pa bodo na cenikih trgovin našli tudi 6- in 8-jedrne procesorje. Omejevanje zmogljivosti sta izdelovalca elegantno rešila z različnimi količinami dvo- in trinivojskega predpomnilnika in tako poskrbela, da cenejše različice večinoma ne bodo hodile v zelje dražjim.

Napredek na področju zmogljivosti je prinesel s seboj tudi nove usmeritve izdelovalcev procesorjev. Ker bi zmogljivosti sodobnih procesorjev za namizne računalnike večina uporabnikov dejansko lahko označila za presežne, sta se oba največja izdelovalca računalniških srčik odločila, da bosta inovacije usmerila na druga pereča področja. Predvsem na izvedbo še boljše vgrajene grafike in optimizacijo oziroma nižanje porabe energije. Oboje jima glede na videno odlično uspeva – novi procesorji so varčnejši in bolj vsestranski, to pa je vsekakor dobrodošlo. Obenem so tudi cenovno jasno uvrščeni v razrede po svojih zmogljivostih in za večino preizkušenih modelov velja, da so sposobni ponuditi prav toliko, kolikor bomo odšteli zanje.

Slabih procesorjev danes ni več, saj sodobne silikonske rezine precej dobro in uravnoteženo opravljajo svoje delo – tako zlepa ne bomo naleteli na procesorje, ki bi na nekaterih preizkusih blesteli, na drugih pa bili pri dnu lestvice. Pri končni sodbi velja poleg matematičnih in grafičnih zmogljivosti seveda upoštevati tudi nabavno ceno.

Intel Core i7-5960X

Izdeluje: www.intel.com.

Prodaja: Vse bolje založene računalniške trgovine.

Cena: okoli 1000 EUR.

✓    8 jeder, količina predpomnilnika, podpora pomnilniku DDR4.

✗    Cena, zahteva zmogljivo (in drago) hladilno rešitev, ki ni priložena.

V svetu procesorjev je že nekakšna tradicija, da najzmogljivejši primerek iz družine Extreme Edition velja okroglo tisoč dolarjev (čez lužo) oziroma približno evrski tisočak na stari celini. In kaj dobimo za ta denar? Predvsem pošteno velik procesor, ki se lahko pohvali s kar neverjetnimi 20 megabajti super hitrega predpomnilnika in ima po novem tudi podporo hitremu pomnilniku DDR4. Procesor Core i7-5960X Extreme Edition je najzmogljivejši predstavnik nove generacije. Osem jeder in zelo veliko hitrega predpomnilnika ni zahtevalo zgolj fizično velikega procesorja, temveč se je obenem pri njem povečala tudi poraba energije. Termalna ovojnica je postavljena pri 140 W, pri čemer Intel procesorju ne prilaga hladilnika, še več, kupcem priporoča rabo sistema vodnega hlajenja, saj na trgu vendarle ni prav veliko zračnih hladilnikov, ki bi zmogli učinkovito odvajati ustvarjeno toploto.

Procesor je resnično izjemno hiter in se podobno kot avtomobilski motor velike prostornine ne ustraši nobenega izziva. Svojo hitrost črpa iz osmih jeder, ki obdelujejo 16 niti ukazov, delujočih z delovnim taktom 3,0 GHz (v prid obvladovanja porabe), njihova frekvenca pa se ob krajših ali manjših obremenitvah lahko dvigne tudi do 3,5 GHz, če procesor ostaja znotraj določenih meja porabe energije. Procesor po zaslugi razkošno odmerjenega hitrega predpomnilnika v vseh pomnilniško intenzivnih aplikacijah močno prekaša konkurente, še posebej, ko upoštevamo to, da je sparjen z znatno hitrejšim pomnilnikom DDR4. Obdelava videa, fotografij in zvoka ali pa rudarjenje kriptovalut so njegovi najmočnejši aduti.

V igrah moč procesorja žal ne pride do pravega izraza, saj je večina iger omejena z zmogljivostmi grafične kartice (pa tudi večina iger ne podpira več od para jeder). Uporaba več sočasno vgrajenih grafičnih kartic in višanje ločljivosti (npr. na 4K ali pa uporaba prikaza slike na treh monitorjih) bi sicer tehtnico precej očitneje obrnila v prid osemjedrnika.

Intel Core i7-4790K

Izdeluje: www.intel.com.

Prodaja: Vse bolje založene računalniške trgovine.

Cena: 365 EUR.

✓    Zmogljivosti, odklenjen množilnik.

✗    Le povprečna grafika.

Intelov procesor Core i7-4790K je prvi procesor tega izdelovalca, ki je že s tekočega traku zmogel delovni takt 4 GHz, štiri jedra pa znajo svojo delovno frekvenco ob pomoči funkcije Turbo Boost ob manjših obremenitvah dvigniti tudi do 4,4 GHz. A ta podatek je za večino kupcev novega procesorja povsem nepomemben, saj procesorje s končnico »K«, ki označuje odklenjen množilnik in torej izdatne možnosti navijanja, kupujejo predvsem računalniški zanesenjaki, ki jim frekvenco še dodatno dvignejo.

Mišic procesorju, ki zmore obdelovati 8 niti ukazov hkrati, praktično nikoli ne zmanjka, zahtevnejše aplikacije in programi pa bodo s pridom izkoristili bogato odmerjenih 8 MB tretjenivojskega predpomnilnika. Intelovi inženirji so v novi osvežitvi družine procesorjev s sredico Haswell precej izboljšav posvetili stabilnosti delovanja pri zelo visokih frekvencah (spremembe v napajalnem delu) in boljšemu odvajanju toplote, termalna ovojnica je postavljena pri 88 W. Poraba energije v mirovanju in ob obremenitvi vztraja v normalnih mejah, glede na zmogljivosti bi procesor lahko označili tudi za varčen. Zmogljivosti procesorja so namreč odlične, zlasti ko gre za stiskanje datotek, (pre)kodiranje videa in druge matematično zahtevne naloge.

Celotno podobo procesorja Core i7-4790K kazijo le rezultati grafičnega dela, kjer vgrajena Intel HD Graphics 4600 preprosto ni kos AMDjevim v procesorje vgrajenim grafičnim sredicam. A se zdi, da je nakup nekaj sto evrov vredne grafične kartice poleg takšnega procesorja samoumeven.

Intel Core i5-4590

Izdeluje: www.intel.com.

Prodaja: Vse bolje založene računalniške trgovine.

Cena: 205 EUR.

✓    Dobre zmogljivosti, cena.

✗    Le povprečna grafična rešitev.

Intelovi procesorji so si skorajda v celoti podredili trg procesorjev za namizne in prenosne računalnike. Ker si ne moremo vsi uporabniki privoščiti, da bi odšteli nekaj stoevrskih bankovcev zgolj za nakup superhitrega procesorja, moramo včasih pristati tudi na dober kompromis. In prav ta besedna zveza najlepše opiše model Intel Core i5-4590. Tudi ta sodi v družino procesorjev z arhitekturo Haswell, premore štiri jedra (ki pa lahko obdelajo le štiri niti ukazov hkrati) in razmeroma visoke delovne takte – 3,3 GHz pri tipični obremenitvi in 3,7 GHz, ko jim pomaga tehnologija TurboBoost.

Zmogljivosti v aplikacijah so še vedno zelo visoke, procesor zlahka poganja več zahtevnih programov hkrati (če le imamo vgrajenega dovolj delovnega pomnilnika). Tudi igre mu ne delajo težav, a le, ko mu pri tem pomaga kakovostna grafična kartica. V procesor vgrajena grafična rešitev je namreč precej povprečna, ko gre za izračun večjega števila sličic v polni visoki ločljivosti, sam procesor pa s strojnim dekodiranjem videoposnetkov v visokih ločljivostih (tudi 4K) nima nobenih težav. Procesor odlikuje razmeroma nizka poraba energije, zato se le malo segreva in hladilna rešitev z njim nima veliko dela, tako da je tišja.

S ceno okoli dvesto evrov je Core i5-4590 nekje na zgornji meji racionalne odločitve o zmogljivosti procesorja, namenjenega domačemu računalniku, ki bo kos nalogam vseh družinskih članov. Podjetja na njegovi podlagi lahko sestavijo celo varčno delovno postajo ali pa nizkoproračunski strežnik. Prav ta univerzalnost je njegova najboljša plat.

AMD A10-7800

Izdeluje: www.amd.com.

Prodaja: Vse bolje založene računalniške trgovine.

Cena: 144 EUR.

✓    Grafične zmogljivosti, nastavljiva poraba energije.

✗    Slabše matematične zmogljivosti.

Procesor AMD A10-7800 sodi v družino vsestranskih procesorjev z jedrom Kaveri. Preizkušeni model se lahko pohvali s štirimi matematičnimi jedri, ki utripajo pri 3,5 GHz (ob obremenitvi se jim takt lahko tudi zviša do 3,9 GHz), družbo pa jim dela grafično srce AMD Radeon R7, ki so si ga AMDjevi inženirji sposodili kar pri grafičnih karticah. AMD procesorju A10-7800 namenja kar opis, da gre za procesor z dvanajstimi obdelovalnimi jedri (štiri prispeva procesor, osem pa grafika). Trenutno stanje iger in programske opreme teh trditev sicer ne potrjuje v celoti, a rešitve, ki novo arhitekturo že podpirajo, dokazujejo njen izjemni potencial. Ne nazadnje zmore grafična sredica v najzmogljivejšem AMDjevem procesorju kar okoli 6-krat več GFLOPs kot njegov matematični del.

Grafična arhitektura Graphics Core Next (GCN) velja trenutno za eno najsodobnejših, v praksi pa se zelo dobro obnese tako v grafičnih kot osrednjih procesorjih. V modelu A10-7800 so inženirji grafični sredici nastavili delovni takt na 720 MHz in jo opremili s 512 senčilnimi enotami. To je približno toliko, kolikor zmorejo grafične kartice vstopnega razreda. Če to upoštevamo (da prihranimo 50 evrov za nakup grafične kartice), je cena procesorja ugodna.

Všeč nam je funkcija nastavljanja nižje maksimalne porabe, in sicer 45 W (namesto 65 W), pri čemer je upad zmogljivosti v tem načinu presenetljivo nizek. Mi smo v varčnem načinu namerili zgolj med 6 in 11 odstotkov manjše zmogljivosti, te pa bodo manj zahtevni uporabniki takoj zamenjali za manjše segrevanje in manjši račun za električno energijo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki