Sožitje pretočnih in krajevnih vsebin

Objavljeno: 16.6.2015 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Fokus | Revija: Poletje 2015 | Teme: večpredstavni podaljški

Strokovnjaki za trženje so večpredstavnim podaljškom že pred leti napovedali črno prihodnost, vsaj kar zadeva osnovne (vstopne) izdelke in srednji razred naprav. Njihove funkcije namreč vse pogosteje prevzemajo digitalni televizorji, z novimi brezžičnimi tehnologijami pa tudi mobilne naprave. Zdi se, da ti podaljški igrajo le še na karto zagotavljanja prehoda z manj pametnih na bolj pametne televizorje.

Večpredstavnim podaljškom je ta hip težko, res težko. Skoraj vsi modeli digitalnih televizorjev danes že obvladajo predvajanje večpredstavnih vsebin s ključkov in diskov USB, naprednejši modeli pa premorejo povezavo v splet in vrsto namenskih aplikacij za dostop do najrazličnejših vsebin. Digitalni televizorji zaenkrat res še ne dosegajo vseh funkcionalnosti večpredstavnih podaljškov, a imajo zato drugo veliko prednost – uporabnik za upravljanje vsebin potrebuje le en daljinski upravljalnik, obenem pa poleg televizorja ni nameščena dodatna škatl(ic)a. Strokovnjaki so zato že pred leti napovedali zaton teh naprav, a je prav zanimivo opazovati, kako se iz leta v leto vztrajno upirajo kruti usodi. Pravzaprav bi laično ocenili, da je njihova ponudba na (globalnem) trgu ta hip celo najpestrejša v njihovi zgodovini. Največ zaslug za tako stanje imajo seveda številni »brezimni« kitajski izdelovalci, ki večpredstavne podaljške oblikujejo kar na starejših mobilnih platformah, ki jim zvečine poveljuje katera izmed starejših različic operacijskega sistema Android, seveda v bolj ali manj posrečeni preobleki.

Skratka, podaljški postopoma postajajo vedno bolj sorodni pametnim mobilnim napravam, bodisi telefonom bodisi tablicam, ki so po zaslugi ekosistema aplikacij osvojili srca uporabnikov. Z eno pomembno razliko – prav noben podaljšek nima površine, občutljive za dotik, ki je potrebna za pristno uporabniško izkušnjo na prej omenjenih napravah. Večina se tako vnaprej izgubljenega boja loti s klasičnimi, bolj ali manj posrečenimi daljinskimi upravljalniki. K sreči so izjeme, ki premorejo daljince v obliki kompaktne tipkovnice in drsne ploščice. Ti se zdijo še najboljša rešitev, če odštejemo možnost upravljanja večpredstavnega podaljška prek aplikacije na mobilnem telefonu ali tablici, a to je že druga zgodba. Zelo posrečena alternativa za preprostejše delo s podaljškom je tudi daljinec, opremljen z žiroskopom, ki nam omogoča enostavnejše upravljanje kazalca, a se potem stvar zatakne pri daljšem vnosu besedila (npr. naslovov spletnih strani), saj to od uporabnika zahteva nekaj več potrpljenja (in vaje).

Prav interakcija uporabnika s škatlico se zdi ključni dejavnik pri nakupu večpredstavnega podaljška, če smo le prej preverili, da zna naprava predvajati vse vrste vsebin, ki ji jih bomo namenili, in premore ustrezno žično in/ali brezžično povezljivost. Še najlažja naloga čaka uporabnike, ki želijo svojemu starejšemu televizorju vdihniti nekaj več sodobnosti z dostopom do spleta in pretočnih vsebin, saj so tem na voljo že podaljški, katerih cena se začne že pri okoli 30 evrih. Omrežna povezljivost krajevnega okolja in vsebin, morebiti povezana tudi z vlogo podaljška, da opravlja vlogo omrežne hrambe podatkov, pa že zahteva nekaj več znanja in sredstev.

Xtreamer Wonder

Izdeluje: www.xtreamer.net.

Prodaja: Xtreamer.si.

Cena: 119 EUR (+ uvozne dajatve).

✓    zmogljivosti, nabor vsebin, tiho delovanje.

✗    nič.

Xtreamer Wonder zastopa zadnjo generacijo večpredstavnih podaljškov, ki vse pogosteje prevzemajo strojno opremo mobilnih naprav. Tudi Wonder gre po tej poti, saj 8-jedr­nik zasnove ARM poskrbi, da procesorskih in grafičnih zmogljivosti škatlici zlepa ne zmanjka. Takšna platforma poganja operacijski sistem Android (različice 4.4 KitKat) in lahko iz slehernega televizorja naredi pametni televizor. Še več, zmogljivosti je toliko, da se lahko Xtreamer Wonder obnaša tudi kot igralna konzola (na doplačilnem seznamu najdemo celo namenski igralni plošček), saj lahko nanj naložimo več tisoč (plačljivih in brezplačnih) iger, ki so na voljo za sistem Android.

Podpora pretočnim vsebinam in spletnim storitvam je naravnost izjemna. Ne manjka praktično nobena prepoznavna tuja aplikacija/stran, snovalci so se celo potrudili in prebivalcem večjih svetovnih držav olajšali tudi dostop do številnih spletnih in digitalno oddajanih tv programov. Ker Xtreamer Wonder že podpira strojno dekodiranje video zapisa H.265 HEVC, je tudi na prihodnost pripravljen bistveno bolje od večine konkurentov (ki se včasih mučijo še z zapisom H.264).

Daljinec se lahko obnaša tudi kot miška. To poenostavi upravljanje, peščica gumbov pa je namenjena le najpogostejšim ukazom. Vnos besedila je zato malce zahtevnejši, je pa res, da lahko v reže USB priklopimo tudi standardno tipkovnico in potem je morebitno delo z Google Docs bistveno lažje.

Brezžična (WiFi in Bluetooth 4.0) povezljivost skrbi za enostaven dostop do vsebin, napravo pa lahko elegantno upravljamo s telefonom ali tablico ter ji dostavljamo slike, videe, fotografije in druge vsebine prek brezžičnih povezav AirDriod, AirPlay, DLNA in Miracast. V skrajni sili se na stotaka in dvajset evrov (ter dajatve, povezane z naročanjem v tujini) cenjeni Xtreamer Wonder lahko obnaša tudi kot računalnik. Vgrajeno pasivno hlajenje večpredstavnemu podaljšku omogoča popolnoma neslišno delovanje.

Roku 3

Izdeluje: www.roku.com.

Prodaja: www.amazon.co.uk.

Cena: 127 EUR.

✓    Daljinec, bogastvo spletnih vsebin.

✗    Ne predvaja najzahtevnejših oblik videa in zvoka.

Podjetje Roku je v tujini bistveno bolj znano kot v Sloveniji, saj je na trgu že skoraj ducat let, prav toliko časa izdeluje tudi večpredstavne podaljške. Podjetje ima glede razvoja izdelkov zanimivo filozofijo, saj morajo razvijalci vedno najti pravo pot med enostavnostjo rabe in pestrostjo vsebin/funkcij. To se pozna na izpiljenem uporabniškem vmesniku naprave Roku 3, ki uporabniku omogoča kar najhitrejši dostop do skoraj dva tisoč vsebinskih virov (seveda moramo za večino teh napravo »prepričati«, da živimo v ZDA ali Angliji). Je pa treba priznati, da je več sto video virov za povprečnega uporabnika sorazmerno nezanimivih, a nič hudega, bolje je imeti izbiro, kot biti brez nje.

Roku 3 je eden najbolj univerzalnih večpredstavnih podaljškov, saj predvaja praktično vse vsebine do polne visoke ločljivosti (Full HD). Manjše razočaranje je le to, da vrsta zvočnih zapisov in kakšen zahtevnejši video zapis niso podprti. Lično oblikovano ohišje na hrbtni strani skriva le ključne vmesnike – vtič HDMI, omrežni priključek in režo za kartico microSD, ob strani pa bomo našli še vhod USB. V podaljšek je vgrajen tudi čip za brezžično povezovanje, pri čemer razveseljuje podatek, da podpira tako 2,4 kot 5 GHz brezžična omrežja.

Roku 3 postavi piko na i s svojim resnično preprostim radijskim daljincem, inženirju, ki se je spomnil, da bi nanj namestil še režo za priklop slušalk, pa bi se kar priklonili. Škoda, da ta pristop nima več posnemovalcev. Deset gumbov in smerne tipke nato opravijo vse drugo. O uporabnosti funkcije glasovnega iskanja naj sodi vsak sam, za slovensko jezikovno področje je sicer povsem neuporabna.

Google Chromecast

Izdeluje: www.google.com.

Prodaja: www.anni.si.

Cena: 45 EUR.

✓    Cena, preprostost rabe.

✗    Segrevanje.

Chromecast je zanimiva naprava, ki le po funkcionalnosti spominja na večpredstavni podaljšek, čeprav ima od njega bolj omejen nabor funkcionalnosti. Skrbi namreč za predvajanje pretočnih vsebin in dostop do spletnih aplikacij, njegovi zavezniki pa so mobilne naprave. Gre za večjemu ključu USB podoben kos opreme, ki ga na televizor priklopimo prek vmesnika HDMI. Električno energijo  Chromecast dobi prek vhoda HDMI (če to televizor podpira) ali pa vmesnika mikro USB.

Video vsebine je na Chromecast moč pošiljati iz okenskega računalnika, Maca in mobilnih naprav s sistemoma iOS ali Android. Napravi moramo le ustrezno povezati prek (istega) brezžičnega omrežja. Google se je z namestitvijo resnično potrudil, saj so navodila na zaslonu zapisana logično in je celoten postopek tako preprost, da z njim ne bodo imeli težav niti manj vešči uporabniki.

Naprava zna neposredno predvajati tudi vsebino brskalnika Chrome – iz njega je mogoče na televizor »poslati« katerikoli odprt zavihek. Tako lahko brez težav spremljamo razne spletne prenose tekem, koncertov in drugih prireditev, ki jih domači televizijski kanali ne prenašajo. Seveda lahko na televizor vržemo tudi zavihek, v katerem je odprta predstavitev ali pa galerija fotografij.

Upravljanje vsebin je prepuščeno napravi, prek katere na televizor pošiljamo vsebine. Če imamo novejši televizor, ki podpira standard HDMI-CEC, lahko s Chromecastom upravljamo tudi prek daljinskega upravljalnika, a je to vendarle manj praktična možnost. Največja slabost Chromecasta je v resnici le temperatura, saj se med rabo močno segreva.

SlingBox M1

Izdeluje: www.slingbox.com.

Prodaja: tuje spletne trgovine.

Cena: 180 EUR.

✓    Zmogljivosti, deluje kjerkoli.

✗    Cena, ni priključka HDMI, vir slike lahko pošilja le na eno napravo.

Če bi v tej kategoriji naprav iskali izdelek z oznako »na steroidih«, bi jo zagotovo dobil večpredstavni podaljšek Slingbox M1. Seveda si jo tudi zasluži, saj zna še marsikaj več od konkurentov. Njegova glavna odlika je ta, da zna domači tv signal uporabniku poslati na katerokoli v internet povezano napravo, kjer uporabnik vsebino gleda ob pomoči aplikacije SlingBox. Rešitev deluje tudi v mobilnih omrežjih.  

Ta podaljšek (da, omrežni priključek je na voljo) ima vgrajen tudi oddajnik IR, s katerim ukazuje bodisi televizorju bodisi set-top-boxu o menjavah kanalov ali izvajanju drugih ukazov. Napravi je priložen celo dodaten oddajnik IR, ki ga lahko uporabimo takrat, ko so v prostoru, kjer imamo postavljene omenjene naprave, različne ovire. Tako kot Google Chromecast tudi SlingBox M1 ne premore daljinskega upravljalnika, saj ga krmilimo prek računalnika ali aplikacije na mobilni napravi. Podaljšek podpira brezžična omrežja do standarda 802.11n. Uporabniški vmesnik, tako tisti v spletnem brskalniku kot v namenski aplikaciji, je preprosto uporabljati, večina uporabnikov bo podaljšek po svojem okusu nastavila v pol ure. Pri upravljanju je uporabniku v pomoč tudi t. i. navidezni daljinec, ki se izriše kot prosojna možnost v sliki.

Model M1 je najcenejši podaljšek podjetja Slingbox, njegova edina resna pomanjkljivost je to, da nima priključka HDMI, zato je treba video vire nanj povezati prek kompozitnega ali komponentnega kabla. Čeprav tudi to zadostuje za doseganje kakovosti slike do polne visoke ločljivosti, je odločitev izdelovalca preprosto čudna. Manjša pomanjkljivost je tudi zamik pri upravljanju, zlasti če imamo opraviti s počasnejšo internetno povezavo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki