• Uvodnik: Tehnološke teorije zarote

    Ali nas telefon res posluša? Je 5G »še vedno« nevaren? Imajo operacijski sistemi skrite vhode za obveščevalne službe? Nas pametna hiša opazuje? Bo digitalni denar pomenil konec svobode? In kaj se zgodi, ko se izkaže, da nekatere paranoje vendarle niso bile povsem izmišljene? V posebni številki Monitorja tokrat o sodobnih tehnoloških teorijah zarote – od njihovih psiholoških in družbenih temeljev do resničnih primerov, ko je tehnologija zares delovala drugače, kot so uporabniki verjeli.

    Objavljeno: 16.6.2026 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Posebna 2026
  • Neznosna lahkost teorij zarote

    Le dan po predavanju Richarda Hofstadterja o paranoičnem slogu v ameriški politiki je bil umorjen John F. Kennedy – dogodek, ki je teorije zarote potisnil iz obrobja v središče javne domišljije.

    Objavljeno: 16.6.2026 | Monitor Posebna 2026
  • Svet, v katerem nič ni naključje

    Teorije zarote niso nove. Spreminjajo se njihovi junaki, sovražniki, tehnologije in kanali širjenja, osnovni vzorec pa ostaja presenetljivo trdoživ. Vedno obstaja dogodek, ki je prevelik, preveč boleč ali preveč kaotičen, da bi ga sprejeli kot posledico napak, interesov, nesposobnosti, naključij in običajne človeške zmede. Zato se pojavi privlačnejša razlaga: nekdo je to načrtoval. Nekdo vleče niti. Nekdo ve, kaj se v resnici dogaja.

    Objavljeno: 16.6.2026 | Monitor Posebna 2026
  • Quo vadis, robotum

    Nedavno so na Kitajskem priredili tekmovanje v teku na polmaratonsko razdaljo, ki so se ga lahko udeležili tudi humanoidni roboti. Zmagovalni robot podjetja Honor je za 21 km dolgo pot potreboval nekaj več kot 50 minut, kar je precej manj, kot zmorejo najboljši človeški tekači. Ta dosežek je še posebej impresiven, če ga primerjamo z lanskim, ko je zmagovalni robot za enako razdaljo potreboval več kot dve uri in pol. Še bolj pa dejstvo, da se je večina lanskih robotov dobesedno opotekala po progi.

    Objavljeno: 26.5.2026 | Avtor: Marko Kovač | Monitor Junij 2026
  • Uvodnik: Poti nazaj ni več

    Iz nove številke Monitorja: V 90. letih prejšnjega stoletja, ko so osebni računalniki postali osrednji del gospodinjstev, se je pojavila nova vrsta industrije: digitalna alkimija. Obljubljala je nekaj nemogočega – da lahko s programsko opremo nadgradimo strojno opremo ali s klikom na gumb popravimo tisoče napak, ki v resnici sploh niso obstajale. Od razvpitega primera SoftRAM 95 do agresivnega WinFixerja je zgodovina računalništva polna programov, ki so v najboljšem primeru počeli nič, v najslabšem pa resno ogrozili stabilnost sistema. Placebo programska oprema!

    Objavljeno: 29.4.2026 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Maj 2026
  • Programski placebo - Vse za dobro počutje

    V 90. letih prejšnjega stoletja, ko so osebni računalniki postali osrednji del gospodinjstev, se je pojavila nova vrsta industrije: digitalna alkimija. Obljubljala je nekaj nemogočega – da lahko s programsko opremo nadgradimo strojno opremo ali s klikom na gumb popravimo tisoče napak, ki v resnici sploh niso obstajale. Od razvpitega primera SoftRAM 95 do agresivnega WinFixerja je zgodovina računalništva polna programov, ki so v najboljšem primeru počeli nič, v najslabšem pa resno ogrozili stabilnost sistema.

    Objavljeno: 29.4.2026 | Avtor: Boris Šavc | Monitor Maj 2026
  • Ko programska oprema prodaja občutek

    Računalniki, telefoni in tablice so že dolgo predstavljeni kot naprave, ki jih je mogoče nenehno izboljševati. Vedno naj bi obstajal še en program, še eno orodje, še en klik, s katerim bo naprava hitrejša, čistejša, varnejša in bolj odzivna. Prav na tej obljubi je zrasla cela industrija programske opreme, ki ne prodaja nujno učinka, temveč predvsem občutek nadzora. Uporabniku ponuja pomiritev: nekaj je narobe, a brez skrbi, tukaj je rešitev.

    Objavljeno: 29.4.2026 | Avtor: Matej Šmid | Monitor Maj 2026
  • Uvodnik v posebno številko Monitor Svet - Ko infrastruktura postane usoda

    Monitor Svet, posebna številka s prevodi tujih besedil,  tudi tokrat prinaša izbor najboljših člankov uglednih tujih revij, med njimi New Scientist, Fast Company, The Atlantic, MIT Technology Review in Inc. Tema številke se posveča vprašanju, kako krhek je pravzaprav internet, od katerega je danes odvisno skoraj vse – od komunikacije in gospodarstva do energetike ter javnih storitev. Če bi zaradi naravne nesreče, vojne, kibernetskega napada ali sončne nevihte prišlo do večjega izpada, bi se sodobna družba lahko zelo hitro znašla v kaosu. Članek spremlja skupino strokovnjakov in prostovoljcev, ki razmišljajo, kako bi bilo mogoče internet v takem scenariju znova zagnati – od lokalnih improviziranih omrežij do preprostih radijskih naprav, ki bi omogočile vsaj osnovno komunikacijo. Njihova prizadevanja razkrivajo, da za popoln zlom interneta morda sploh nimamo jasnega načrta – in da bi ga morali začeti pripravljati, še preden ga zares potrebujemo.

    Objavljeno: 14.4.2026 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Svet 2026
  • Uvodnik - Generacijski razkorak

    Tehnologija nam je olajšala življenje, vendar ne vsem. Ko banke, trgovine, letališča in država predpostavljajo digitalno pismenost, izključenost postane skoraj neizogibna.

    Objavljeno: 31.3.2026 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor April 2026
  • Kaj pa če vse to… ni čisto res?

    Vedno ista zgodba: prihaja doba umetne inteligence, podatkovni centri rastejo kot gobe po dežju, elektrike bo zmanjkalo, omrežja bodo pokala po šivih, rešitev pa so novi megaprojekti, novi reaktorji, nove milijardne investicije. Ali res?

    Objavljeno: 31.3.2026 | Avtor: Marko Kovač | Monitor April 2026
  • Uvodnik: Pomočnik ali branik?

    Zgodba se mi je pripetila pred kratkim: po dolgem čakanju na telefonsko pomoč pri banki OTP sem namesto človeka prejel SMS z vabilom k uporabi njihovega »pametnega« pomočnika Nika. Katastrofa.

    Objavljeno: 24.2.2026 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Marec 2026
  • Zakaj še vedno ne volimo po internetu

    22. marca bodo v Sloveniji volitve. Spet bomo v nedeljo vzeli osebni dokument, odšli na volišče, obkrožili kandidata s svinčnikom in listič oddali v zapečateno skrinjico. Ob tem se že vrsto let ponavlja isto vprašanje: zakaj tega ne bi mogli storiti kar od doma, prek računalnika ali telefona? Zakaj nimamo internetnih volitev?

    Objavljeno: 24.2.2026 | Avtor: Matej Huš | Monitor Marec 2026
  • Uvodnik: Je Apple izgubil svoj »mojo«?

    Dolga leta je veljalo, da Apple sicer nikoli ni prvi, je pa na koncu najboljši. Počaka, opazuje konkurenco, nato tehnologijo izpili, zapre v svoj ekosistem in jo ponudi kot nekaj samoumevno boljšega. V dobi umetne inteligence ta zgodba ne drži več.

    Objavljeno: 27.1.2026 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2026
  • Ne Intel in ne ARM

    Odprta arhitektura, ki naj bi premešala karte v svetu procesorjev, je letos dopolnila petnajst let. RISC-V se v tem času ni uveljavil z bleščečimi izdelki na policah trgovin ali marketinškimi slogani, temveč z nečim precej tišjim, a dolgoročno morda pomembnejšim: z idejo, da so lahko temeljni gradniki računalniške tehnologije odprti, dostopni in brez licenčnih omejitev. V svetu, kjer so Intel, AMD in ARM desetletja določali pravila igre, je to že samo po sebi dovolj, da vzbudi pozornost.

    Objavljeno: 27.1.2026 | Avtor: Jurij Kristan | Monitor Februar 2026
  • Ideja, namig ali droben navdih

    Pri Monitorju imamo ob koncu leta že dolgo lepo navado. Ko se leto bliža koncu, se za trenutek ustavimo, pogledamo okoli sebe – predvsem na svoje mize, v nahrbtnike, delavnice, dnevne sobe in strežniške omare – ter zapišemo, kaj smo v resnici uporabljali. Ne, kaj je bilo najbolj oglaševano, ne, kaj je obljubljalo revolucijo, temveč, kaj nas je v praksi navdušilo, razveselilo, nam olajšalo delo ali preprosto polepšalo vsakdan. Tako je nastal tudi letošnji tradicionalni članek Kaj uporabljamo 2025.

    Objavljeno: 30.12.2025 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Januar 2026
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji