Včasih je treba za rešitev modernih problemov stopiti globoko v zgodovino. Moderni zasloni LCD z osvetlitvijo so očem prenaporni, da bi jih uporabljali v e-bralnikih. A nekoč LCD-ji niso imeli osvetlitve, zato smo pri igranju Game Boya na zadnjih sedežih avtomobila nestrpno čakali obcestne svetilke. Zelo podobni LCD-ji se v barvah vračajo v e-bralnike.
Brati na zaslonu je mučno in očem neprijetno, zato že pol stoletja poteka razvoj elektronskega papirja. Črno-bele rešitve so že izjemno dobre, barvne pa dobivamo šele v zadnjih letih. Podjetje E-Ink razvija tehnologiji ACeP in Kaleido, ki imata vsaka svoje prednosti in slabosti. Če bi ju lahko križali, bi bil rezultat fantastičen.
Letos smo se zares zavedeli, da umetna inteligenca ni zgolj zahodna igrača, ki jo lahko z izvoznimi omejitvami ZDA zadržijo zase. Kitajsko podjetje DeepSeek je resda staro poldrugo leto, a pod drugačnim imenom ima daljšo zgodovino, pod trenutnim imenom pa izdelek, ki je dokazal, da je umetna inteligenca lahko tudi cenejša in varčnejša, predvsem pa uporabna doma. Tekmo so poživili.
Nepričakovano je kitajska aplikacija Tiktok padla v središče geopolitičnih in ekonomskih preigravanj ter kupčij. Zahod trdi, da gre za nič manj kot trojanskega konja, ki želi od znotraj spodkopati stare zahodne demokracije, medtem ko lastnik ByteDance ponavlja, da gre za še eno v vrsti priljubljenih aplikacij, do katerih pa kitajske oblasti nimajo dostopa. Aplikacija je povzročila več izvršnih ukazov in v ZDA dobila celo svoj zakon, na Kitajskem pa izvozne omejitve.
O komunikacijski aplikaciji/platformi Telegram se je pretekli mesec veliko govorilo zaradi aretacije njegovega soustanovitelja in direktorja Pavla Durova v Franciji. Kaj točno je Telegram in v čem se razlikuje od drugih podobnih platform?
Dočakali smo odgovor OpenAI na Midjourney. DALL-E 3 stoji na ramenih svojega predhodnika in obljublja precej več. Pogledali smo, kako lahko plačljivi model čisto legalno uporabljamo zastonj ter kaj zmore, in ga uperili proti konkurentu.
S pojavom interneta se je slehernik verjetno prvič soočil z zavedanjem, da ni vse res, kar prebere. Čeravno so se neresnice širile in celo objavljale že prej, je z vzponom družbenih omrežij fenomen dobil neverjeten pospešek. Izkoriščajo ga vsi – od brezimnih posameznikov do najvišjih politikov. Na drugi strani so preverjevalci dejstev, neopevani in često prezrti junaki, ki skrbijo, da se javni prostor ne pogrezne v kakofonijo »alternativnih dejstev« – laži.
Na internetu smo dandanes izpostavljeni nepregledni množici »dejstev«, ki jim zaradi dvomljive provenience ne moremo vedno zaupati. Da se ne bi ujeli v pasti konzumiranja ali celo širjenja neresnic, obstajajo dobre prakse, pripravna orodja in koristne spletne strani različnih organizacij, s čimer lahko odberemo zrnje od plev.
Letos ne bomo več lepili novih vinjet na vetrobranska stekla, temveč bomo z njih zgolj postrgali stare. Nove bomo lahko kupili prek interneta, staromodnejši pa se bodo še vedno lahko oglasili na prodajnih mestih, a tudi tam ne bo nalepk. O vzpostavitvi sistema e-vinjet je bilo prelitega že veliko črnila, zato si raje oglejmo, kako sistem deluje.
Pametni telefoni vedo veliko o nas, tudi o naši lokaciji. Večkrat se obregnemo ob Google in Apple kot ponudnika ekosistema, češ da vesta vse o nas. Četudi to ni daleč od resnice, v njuni senci delujejo podjetja, katerih glavni poslovni model sta zbiranje in preprodaja lokacijskih informacij, ne da bi zanje sploh vedeli. Od njih jih kupujejo tako borzni analitiki kakor obveščevalne agencije.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
