Identiteta lastnikov denarnic bitcoinov je anonimna, a vse transakcije v omrežju so javne. Zlikovci, ki ukradejo bitcoine v vrednosti več milijonov evrov, kot se je 6. decembra zgodilo slovenskemu podjetju za rudarjenje kriptovalut v oblaku, NiceHash, puščajo za seboj trajno sled. Bitcoine morajo zato oprati. Na pomoč priskočijo mešalci, darknet in druge kriptovalute.
Slovensko podjetje NiceHash ponuja (je ponujalo?) platformo za rudarjenje različnih kriptovalut v oblaku, kjer lahko ponudimo svojo strojno opremo v zameno za plačilo v bitcoinih ali pa najamemo razpoložljivo računsko moč. Rudarjenje v oblaku se je izkazalo za zelo priljubljeno, saj ima NiceHash 750.000 uporabnikov po vsem svetu, ki jim je od leta 2014 po lastnih besedah izplačal bitcoine v vrednosti prek milijarde dolarjev.
Nekateri napovedujejo, da bo veriženje blokov ali, s tujko, blockchain spremenilo svet, saj je to največja tehnološka inovacija zadnjih desetletij. Drugi opozarjajo, da so pričakovanja prevelika in da revolucije ne bo. Vsekakor je tehnologija razvpita, ker smo jo v praksi spoznali z bitcoinom, katerega vrednost letos podira rekorde, a v resnici je uporabnost bistveno širša.
Letos so svet obnorele kriptovalute. Čeprav je pionir bitcoin z nami že osmo leto in je v tem času dobil nemalo posnemovalcev, je šele letošnje leto mogoče označiti kot leto kriptovalut. Z njimi se ukvarjajo domala vsi, večina je z njimi letos skovala visoke dobičke, vseh pa so polna usta novih tehnologij, ki se skrivajo v ozadju. Gre za največjo finančno-tehnološko revolucijo ali prvo globalno piramidno shemo?
Včasih napadalci nimajo drugega namena kakor škodovati. Ne zanimajo jih podatki v sistemu, ne želijo neopazno prisluškovati ali krasti. Napadi za zavrnitev storitve (DDoS) se zdijo kot primitivna vrsta napadov, katere glavni cilj je preglasiti vse drugo in izčrpati strežnik. A metoda je presenetljivo uspešna, priljubljena in v zadnjem času tudi dobičkonosna.
Kljub številnim modernim poizkusom se glavni način za omejevanje dostopa vse od izuma računalnikov ni spremenil. Tako kakor vrata večinoma še vedno odklepamo s ključi, in ne s prstnimi odtisi ali karticami, se tudi prijavljamo v glavnem z uporabniškimi imeni in gesli. Računalniki in ljudje se razlikujejo, zato za nas težko zapomnljivo geslo ni nujno težko zlomljivo z računalnikom, in nasprotno.
Zdi se, kot bi bilo včeraj, a zloglasni virus Stuxnet je star že več kot desetletje, širši javnosti pa je znan vsaj od leta 2010. To je dolga doba in pričakovati je, da je tudi razvoj škodljivih orodij v tem času dokaj napredoval. Izkazalo se je, da to še kako drži.
Minili so časi, ko so šifriranje uporabljali samo tisti, ki so domnevno imeli kaj skriti. Danes je šifriranje podatkov pri prenosu podatkov po internetu nuja, če ne želimo, da po njih brskajo nepridipravi ter tri- in veččrkovne vladne agencije različnih držav. Zapisano je še toliko pomembneje pri orodjih za izmenjavo sporočil in pogovarjanje. Vsa podpirajo šifriranje v neki obliki, a so izvedbe in varnost različne.
Včasih se je o računalniških vdorih, vsaj v tehnoloških krogih, poročalo na prvih straneh, hekerji, kot je bil Kevin Mitnick, pa so bili velike zvezde. Danes se vdori dogajajo skorajda vsak dan, interes za njihovo prikrivanje pa imajo tako storilci kot žrtve. Seznam največjih vdorov je zato bolj seznam razkritih vdorov, ki so vplivali na največ ljudi, kot pa absolutna resnica.
Dandanes bi verjetno težko našli koga, ki v zraku še ni videl brenčeče naprave s štirimi propelerji. Letalniki, brezpilotni zrakoplovi, troti (droni), multikopterji in kar je še teh izrazov, so nenadoma osvojili vse. Uporablja jih staro, mlado, zagonska podjetja in multinacionalke. Povzročili so korenito modernizacijo zakonodaje po vsem svetu, v prihodnosti pa si obetamo tudi korenito spremembo vsakdanjega življenja.
