Koda, ki poganja znanost

Objavljeno: 23.2.2021 | Avtor: Matej Huš | Kategorija: Fokus | Revija: Marec 2021

Moderni znanstveni dosežki nas lahko s svojo bleščavo tolikanj zaslepijo, da sploh ne opazimo ramen, na katerih stojijo. Danes vsi od študentov do Nobelovih nagrajencev pri svojem raziskovalnem delu uporabljajo dosežke informacijske tehnologije. Ne gre samo za urejevalnike besedil in elektronsko pošto, današnjo znanost podpirajo algoritmi, kode, zbirke in iskalniki, ki so sami po sebi genialne iznajdbe – in često po krivici prezrte.

Stari Grki so bili že pred 2.500 leti prepričani, da je Zemlja okrogla. Pitagora je med prvimi predlagal sferično obliko planeta, pri čemer se je bolj opiral na estetske razloge kakor na meritve. Za stare Grke je bila krogla najpopolnejše telo. Slabi dve stoletji pozneje je Aristotel že nanizal vrsto argumentov, ki so temeljili na opazovanjih. In ko je Eratosten še sto let pozneje izračunal polmer Zemlje, sta mu zadoščala kos pergamenta in svinčnik. Danes lahko ta izračun ponovi vsak osnovnošolec kot ogrevalno vajo iz matematike.

Zakup člankov

Izbirate lahko med:

Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal:

 

Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki