Kako deluje?
S kratico OCR, ki izhaja iz angleškega poimenovanja Optical Character Recognition (slov. optična prepoznava znakov), označujemo proces pretvorbe skeniranega ali fotografiranega besedila v računalniško berljivo obliko.
-
Objavljeno: 27.5.2014 | Avtor: Andrej Ikica | Monitor Junij 2014 -
Digitalizacija vsebin
Analogno se umika digitalnemu. Obdani z zasloni, občutljivimi za dotik, in računalniki ter računalniki v malem, smo postali že prav razvajeni uporabniki digitalnih vsebin. Analogne vsebine, podane na papirju, se nam zdijo bistveno manj uporabne, saj jih ne moremo v hipu obdelati, popraviti in/ali poslati prijateljem ali sodelavcem. In tu stopijo na prizorišče rešitve, ki znajo vsebine na papirju učinkovito digitalizirati in zajeti v tokokrog digitalne dokumentacije.
Objavljeno: 27.5.2014 | Avtor: Miran Varga | Monitor Junij 2014 -
Ko računalniki berejo
V resnici še ni tako dolgo, kar je bilo »računalniško branje« oz. prepoznavanje besedila iz bitnih slik oz. fotografij za računalnik podobno težko opravilo, kot je (še) danes prepoznava govora. Danes znajo besedilo brati celo telefoni.
Objavljeno: 27.5.2014 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Junij 2014 -
Vsega so krivi Windows 8
Okna 8 so posledica premika, ki ga je leta 2007 povzročil Apple z izdajo iPhona in operacijskega sistema iOS. Zaslon na dotik in programje, ki je prilagojeno zgolj takemu manipuliranju, je bilo ob predstavitvi deležno precej skepse, ko pa so ljudje dobili iPhone v roke, je bilo jasno, da bo šel razvoj mobilnih naprav v to smer.
-
Odziv na mobilnost
Prenosniki so v zatonu. To se sicer pozna na prodaji, a gre za trend, ki ga je mogoče zaznati tudi brez konkretnih številk o prodanih kosih. Razlog za paniko med podjetji, ki so od tega živela. In razlog za poskuse z novimi tipi naprav – t.i. hibridi.
-
Kralj ostaja kralj
Številni uporabniki zmotno menijo, da so procesorji v mobilnih napravah podobno zmogljivi kot tisti v osebnih računalnikih. Toda še zdaleč ni tako, saj so zaradi potrebe po varčevanju električne energije tudi zmogljivosti znatno nižje.
-
Rezerve so
Da je prav vsak procesor mogoče gnati višje od delovnih taktov, ki mu jih je namenil izdelovalec, ni nobena skrivnost. Zato smo preverili, koliko rezerve pravzaprav premorejo sodobni procesorji. Z nekaj potrpljenja namreč iz njih lahko iztisnemo še marsikateri atom zmogljivosti.
-
Osnovna plošča je temelj sistema
Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne preseneča, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
-
AMD A8
Skok v svet AMDjevih štirijedrnikov velja že skoraj stotaka (in več), saj je najcenejši štirijedrni procesor na tokratnem preizkusu veljal dobrih 92 evrov. Za odšteti denar pri modelu A8-6600K ne dobimo le dodatnih dvoje jeder, temveč tudi večjo količino predpomnilnika ter zmogljivejše grafično srce, zato se nadgradnja v naših očeh vsekakor splača. Ker gre za procesor z oznako »K«, ga bomo laže tudi navili in iz njega iztisnili še več moči, če si tako želimo.
Objavljeno: 25.3.2014 | Teme: zlati Monitor -
Dva tabora
Da so procesorji za osebne računalnike danes (in že od nekdaj) razdeljeni na dva tabora, verjetno ni treba posebej razlagati. Intelu pripada daleč največji del pogače, preostalo je zapolnilo podjetje AMD.
-
Digitalno srce
Procesorji so navadno tista računalniška komponenta, okoli katere se uporabniki dlje časa odločamo, ko gre za nakup novega računalniškega sistema. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od samega uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino svojega življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.
-
Motorola Moto G
Motorola je s telefonom Moto X skušala poseči po višjih delih trga in je boj v cenejšem razredu prepustila modelu Moto G. Začne se s ceno – model z 8 GB »diska« prek angleškega in nemškega Amazona stane le 190 evrov. Dejansko je telefon anomalija, saj glede na ceno in zmogljivost nima konkurence.
Objavljeno: 25.2.2014 | Avtor: Anže Tomić | Teme: zlati Monitor -
Anomalija brez konkurence
Na lanskem preizkusu poceni pametnih telefonov smo preizkušali le tiste z Googlovim operacijskim sistemom. Tokrat se je androidni falangi pridružil še par Nokiinih Lumij, Applovih naprav pa, pričakovano, ni na spregled.
-
Pamet v roke!
Prodaja pametnih telefonov je končno presegla prodajo »neumnih«, beremo. To ne čudi, saj zmorejo veliko več, po zaslugi vedno hujše konkurence z vzhoda pa si jih lahko omislimo že po dokaj zmerni ceni.
-
HP Deskjet 5525
HPjev Deskjet 5525 je že leto dni na vrhu naše tabele večopravilnih brizgalnih tiskalnikov, ker je še naprodaj, pa smo ga uvrstili tudi na ta preizkus. V praksi je nadvse podoben modelu 6525, pravzaprav moramo biti kar pozorni, da opazimo razlike.
Objavljeno: 28.1.2014 | Avtor: Jure Forstnerič | Teme: zlati Monitor -
Več tiskanja za manj denarja
V zadnjih dveh letih smo na področju brizgalnikov po nekaj let mrtvila le prišli do zanimivejših sprememb. Te bi lahko spet spodbudile malo večje zanimanje za te naprave.
-
Papir nas bo preživel
Tiskalniki verjetno niso najbolj zanimiva tehnologija na tem svetu. Kljub temu jih, predvsem v podjetjih, še vedno zelo veliko uporabljamo, svoje mesto pa si vzdržujejo tudi v domačem okolju.
-
Izdelki leta
Priznamo, avtorji prispevkov v Monitorju smo z leti postali nekoliko razvajeni. V vseh teh letih smo videli kup zanimivih izdelkov, zato kar nekako pričakujemo, da bo vsak naslednji še boljši, zmogljivejši. Da nas bo ob pogledu nanj vrglo s stola, če se tako izrazimo. To seveda ne gre v nedogled, zato nam morate oprostiti, če smo nad spodnjim seznamom najboljših izdelkov nekoliko bolj zadržani kot sicer.
Objavljeno: 17.12.2013 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Januar 2014 -
Bitdefender Internet Security 2014
Namestitev Bitdefenderja je potekala hitro in enostavno in po njej nov zagon računalnika ni bil potreben. Ker se med samo namestitvijo z Bitdefenderjeve spletne strani pretoči nekaj 100 MB podatkov, je dobro, da imamo hitro internetno povezavo. Če nimamo namestitvenega nosilca in internetne povezave, pa so na njihovi spletni strani na voljo tudi namestitvene datoteke, ki jih pretočimo iz drugega računalnika, povezanega v internet. Bitdefender glede na konkurenco porabi malce več zmogljivosti računalnika, predvsem pomnilnika.
-
Varnostni paketi
Za preizkušanje protivirusnih programov smo uporabili dvoprocesorski računalnik s štirimi GB pomnilnika, ki je tekel na virtualizacijski platformi Hyper-V 3.0 s 64-bitnim operacijskim sistemom Windows 7 in naloženimi vsemi Microsoftovimi popravki zanj.
-
Varnost v Androidu
Varnost v mobilnem operacijskem sistemu Android je tema, ki navadno razdvoji sogovornike. Eni zagovarjamo tezo, da protivirusnega programa v telefonu ali tablici z Googlovim sistemom ne potrebujemo, drugi pa si ne znajo predstavljati življenja brez takega ali drugačnega varnostnega pripomočka.
-
Izsiljevalski virusi
Koliko menite, da so vredni podatki v vašem računalniku? Težko je to oceniti takole na hitro. Če boste slučajno staknili računalniški virus, ki vam podatke tako ali drugače zaklene in zahteva odkupnino, pa bo ta vrednost brž dobila bolj otipljivo obliko. Pa naj gre za podatke o poslovanju vašega podjetja, dostop do družinskih slik ali diplomsko nalogo, ki jo morate oddati naslednji teden.
-
Varni na vseh frontah
Od zadnjega preizkusa protivirusnih in protivohunskih programov je minilo več kot poldrugo leto. V tem času smo bili priča novim, še zahtevnejšim grožnjam, vendar se evolucija pozna tudi protivirusni programski opremi.
-
Nesreča nikoli ne počiva
Nesreča menda res nikoli ne počiva, prav tako ne zlonamerna koda, ki je je v spletu več kot kdaj prej. Lahko imamo (hudo) srečo, da nikoli ne bo prišla do nas, veliko bolje pa je, če se zaščitimo. Preizkusili smo varnostne pakete, ki nas varujejo v Oknih, in tiste, ki se trudijo, da to počnejo tudi na telefonih s sistemom Android.
-
Večnamenski vžigalnik
V prtljagi svetovnih popotnikov je vedno premalo prostora za tehnikalije. Prilagojevalniki omrežnih vtičnic, pa napajalniki, morda dodaten akumulator ... Po branju tega članka boste morda vanjo vtaknili že Asusovo brezžično dostopno točko WL-330NUL.
-
Usmerjevalnik za zahtevnejše
Usmerjevalniki, ki jih preizkušamo, so namenjeni domačim uporabnikom ter manjšim podjetjem, zaradi česar so vse prijaznejši za postavitev. Uporabniški vmesniki postajajo čistejši in lepši, žal pa se pri tem marsikdaj izgubi kakšna naprednejša oziroma zahtevnejša nastavitev.
Objavljeno: 29.10.2013 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor November 2013 | Teme: brezžično, usmerjevalnik -
Ko je zid predebel
Brezžično povezovanje je super, povezani smo lahko vedno in povsod. Razen če je med usmerjevalnikom in računalnikom preveč betona. V tem primeru priskoči na pomoč povezovanje po »žicah«. Omrežnih žicah, če si jih z vrtanjem sten želimo privoščiti, ali pa kar po že v stene položenih električnih. Govorimo o t. i. vmesnikih Powerline.
-
D-Link DIR-860L
Na tokratnem preizkusu smo imeli tri D-Linkove usmerjevalnike, ki so vsi podpirali novi standard A/C in 860L ter 868L sta si strojno tako blizu, da ju je skorajda nemogoče ločiti. Oba v zelo dobri luči predstavljata zmožnosti D-Linkovih naprav, saj je ta izdelovalec lepo ujel veter novega standarda A/C. 860L tako, kot je v D-Linkovi navadi pri 2,4 GHz, dosega dobre hitrosti in predvsem navdušuje z dometom.
Objavljeno: 29.10.2013 | Avtor: Anže Tomić | Teme: zlati Monitor -
Višje hitrosti, enak domet
Brezžični usmerjevalniki so tisti del domače opreme, ki jih radi pozabimo, dokler delujejo, zato se je v marsikaterem domu obdržala tudi kakšna prastara naprava. A omenjena kategorija elektronike vendar toliko napreduje, da se naši vsakoletni preizkusi močno razlikujejo.
-
Ali sploh še potrebujemo kable?
Preizkušanje brezžičnih rešitev je v Monitorju že kar stalnica in se je zadnje čase (spet) lotevamo kar pogosto. Razlog je seveda v tem, da je to tehnologija, ki bi jo naj imel prav vsak, in v tem, da si tehnične novosti sledijo nadpovprečno pogosto.
Objavljeno: 29.10.2013 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor November 2013 | Teme: brezžično, usmerjevalnik
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
- prof. Boštjan Batagelj
- Tadej Beravs
- Mekina Borut
- Žiga Četrtič
- Vladimir Djurdjič
- Jure Forstnerič
- Primož Gabrijelčič
- Peter Gedei
- Matjaž Gerčar
- Tomaž Geršak
- Matic Gselman
- Tamara Harb
- Boris Horvat
- Matjaž Horvat
- Dare Hriberšek
- Matej Huš
- Andrej Ikica
- Esad Jakupović
- Matjaž Jeruc
- Matjaž Klančar
- Tilen Knaus
- Gregor Kocijančič, Mladina
- Marko Kovač
- Jurij Kristan
- Arnold Marko
- Benjamin Martinčič
- Damjan Matičič
- Uroš Mesojedec
- Tomi Mlinar
- Alan Orlič
- Domen Savič
- Vinko Seliškar
- Gregor Stamejčič
- Boris Šavc
- Peter Šepetavc
- Matej Šmid
- Anže Tomić
- Andrej Troha
- Miran Varga
- Simon Peter Vavpotič
- Žiga Veber
- David Vidmar
- Mario Zec
- Matic Zupančič