Od operacijskega sistema Windows Phone najprej nismo veliko pričakovali, saj je bil spomin na okorelost predhodnika preveč živ. A vendar je Microsoftu uspelo nekaj, česar običajno od njega ne pričakujemo. Naredil je nekaj svežega. WP7 je na novih temeljih postavljen mobilni operacijski sistem, ki ga je lepo gledati in še lepše uporabljati. Vse, kar mu je do danes manjkalo, je tržnica s programi. Marketplace je poslej na voljo tudi Slovencem.
Od Comodorja C64 smo čakali, da bi dobili v roke računalnik, ki bo stlačen v tipkovnico. Podjetje Joy-it je naredilo prav to in po vseh možnih oblikah mini računalnikov smo zdaj dobili še tipkovniškega.
Čeprav so Applove naprave iz družine iOS za marsikoga predvsem igrača, jih veliko uporabljajo tudi v poslovne namene. Zahteve teh uporabnikov so jasne, ena pomembnejših pa je možnost tiska. Na pomoč so jim priskočili v podjetju Lantronix, na preizkus so nam poslali tiskalniški strežnik, ki olajša tiskanje z jabolčnih naprav.
Brezžično pošiljanje slike od računalnika do televizorja je skušal vsak izdelovalec rešiti po svoje. Večina teh poizkusov ni bila uspešna, zato je Intel vzel reči v svoje roke in razvil standard WiDi.
Kje so časi, ko so nas starši za ušesa, ker je telefonski račun presegel dogovorjenega jurja? Danes, ko ima vsak član gospodinjstva svoj aparat, na njem dostop do interneta, da o stacionarnem telefonu in DSL povezavi sploh ne govorimo, je družinski proračun obremenjen vsaj za dvajsetkratnik nekdanjega nezaslišanega zneska. Inflacijo na stran, za telefonijo in z njo povezane storitve nedvomno zapravimo več kot kdaj prej. Z novimi izdelki nas ponudniki želijo prepričati, da lahko stroške omejimo in za manjši znesek dobimo več. Je to sploh mogoče?
Grafične kartice sodijo med najhitreje razvijajoče se kose računalniške "železnine". V zadnjih mesecih so nam iz AMDjevega tabora dobesedno nastreljali več modelov Radeon, zato smo se odločili preizkusiti razlike med posameznimi družinami kartic. In to ne vsakdanjih kartic, temveč tistih malo boljših, tovarniško navitih, kot jim radi rečejo izdelovalci. Nova generacija prav netipično obljublja prihranke - pri računu za elektriko.
Nikon je med reporterskimi aparati DSLR v samem vrhu in edini, ki se mu zares lahko postavi po robu, je Canon. Drugi enostavno ne sodijo v težko kategorijo in Nikon je v zadnjih letih z aparatoma D3 in D3s na svojo stran pridobil kar nekaj profesionalnih uporabnikov, ki so do nedavna stavili na bele objektive. Obe podjetji sta fotoreporterjem pripravili novo orožje za letošnjo olimpijado v Londonu.
Tajvansko podjetje HTC je še leta 2010 dosegalo odlične rezultate. Prehod z Microsoftovega okolja na Googlov sistem jim je uspel, zato so si vodilni upravičeno meli roke. Žal je prišel hud padec. Prvo četrtletje letošnjega leta so doživeli sedemdesetodstotni upad zaslužka. Napočil je čas za preobrazbo. Manj telefonov, z več občutka. Predstavili so linijo One, ki se ponaša s hitrimi procesorji, dobrim zvokom, boljšimi kamerami in navdihnjenim oblikovanjem.
Mini prenosniki, netbooki, so doživeli svojih pet minut slave, saj so se do prihoda tablic prodajali kot vroče žemlje. Bolj mučne čase na prodajnih policah pa še vedno doživljajo mini namizni računalniki oziroma nettopi.
Nikonov P300 je bil odličen aparat, ki mu je za vrat dihalo kar nekaj konkurenčnih žepnih aparatov z zelo svetlimi objektivi, kot sta Canon Powershot S100 in Panasonic Lumix LX5. P310 je njegov naslednik v segmentu žepnih aparatov za sladokusce, ki na prvi pogled ne prinaša drastičnih sprememb in je le nekoliko izboljšana različica predhodnika. Vendar prvi pogled vara.
Nikon S30 je robusten aparat za začetnike in otroke s povsem novo zasnovanimi menuji, prilagojenimi enostavni rabi. Odporen je proti udarcem in vodi do globine treh metrov ter ima bliskavico postavljeno na sredino, da je nerodni otroški prsti med fotografiranjem ne pokrijejo.
Nikonova osnovna serija fotoaparatov Coolpix ima že nekaj časa označbo L (kot ,,Life" oziroma življenje), njen najnovejši predstavnik pa je L25. Gre za nadvse enostaven aparat, ki se mu že na prvi pogled vidi, da je nekoliko cenejši. Ohišje je lahko in plastično, v rabi pa sta dve bateriji AA. Tipke so povsem klasično razporejene, stekelce objektiva je zelo majhno.
Vsako večje fotografsko podjetje ponuja danes res velik razpon kompaktnih fotoaparatov, Nikonov Coolpix S3300 pa se po zmogljivostih in ceni uvršča nekako na sredino ponudbe žepnih modelov tega izdelovalca. Gre za prijeten mali aparat, ki se brez težav prilega še tako majhnemu žepu. Oblikovanje je klasično in enostavno, ohišje je iz kakovostne plastike zaobljenih linij. Tipke so postavljene povsem tipično, dodana je tudi samostojna tipka za snemanje videa.
Nikon Coolpix S6300 je povsem evolucijski naslednik modela S6200. Dodali so mu zajemanje videa v visoki ločljivosti in nekaj več programskih rešitev. Skratka, klasična današnja evolucija, nobene revolucije.
Kyocerina nova laserska večopravilna naprava, model FS-1035MFP, na prvi pogled ne izstopa iz skupine dražjih črno-belih naprav. Gre za srednje veliko napravo, ki jo lahko sicer opremimo z dodatnimi predali. Na zgornji strani je podajalnik za papir, pred njim pa statusni zaslon in funkcijske tipke. Zadaj sta za povezavo na voljo tako omrežni vmesnik kot vmesnik USB, še en USB je spredaj, služi pa neposrednem tisku z (recimo) USB ključev.
Večnamenska naprava Ricoh Aficio SPC242SF je namenjena manjšim in srednje velikim poslovnim okoljem. Po videzu je sorodna barvnemu tiskalniku Aficio SPC242dn, ki smo ga prav tako preizkušali v tej številki. Razlika je v tem, da je večfunkcijskemu modelu na zgornjem delu dodan optični bralnik z vgrajenim samodejnim podajalnikom dokumentov. Opremljen je še z malce večjim monokromatskim LCD zaslonom in več funkcijskimi tipkami, ki rabijo za nadzor faksa in kopirnega dela naprave.
Samostojnih brizgalnih tiskalnikov je danes vse manj, nadomeščajo jih večopravilne naprave, ki imajo tudi optični bralnik. Teh je v laserskem taboru bistveno manj, sploh v vstopnem razredu. Tak je Samsungov SCX-3405, saj gre za lasersko večopravilno napravo, namenjeno domačim uporabnikom in manjšim pisarnam.
V naš laboratorij se je ta mesec dobesedno prikotalil Xeroxov tiskalnik Phaser 7800DN. Gre namreč za zelo veliko napravo, ki ima lastna kolesa, saj lahko (glede na sestavo) tehta tudi več kot sto kilogramov. Tiskalnik je seveda namenjen velikim pisarnam in fotokopirnicam, zmore pa tiskati do velikosti A3. Pri dodatkih si lahko poleg različnih predalov (skupna zmogljivost teh lahko seže do 3140 listov) omislimo tudi finisherje, denimo za luknjanje ali spenjanje dokumentov.
Ricoh je predstavil dva nova cenovno ugodna laserska tiskalnika. Modela SPC242dn in SPC240dn se navzven ne razlikujeta, v notranjosti pa je pri zmogljivejšem modelu hitrejši procesor, ki skupaj s štirikrat višjo količino pomnilnika (256 MB) zagotavlja hitrejši izpis, predvsem ko gre za zahtevnejše dokumente. Glavna prednost dražje naprave, ki smo jo tokrat preizkusili, pa je podpora zmogljivejšim tonerjem, ki namesto 2300 zmorejo 6500 črno-belih in 6000 barvnih strani ter občutno znižajo ceno tiskanja.
Ob hitrem tempu razvoja računalništva se od izdelovalcev že skoraj pričakuje, da bodo vsako leto predstavili ne le nov izdelek, temveč kar posodobili celotno ponudbo. Tako se nemalokrat zgodi, da dobimo v roke izdelek, ki se od lanskoletnega modela, katerega zamenjuje, loči le po manjših lepotnih in tehničnih popravkih ter višji zaporedni številki. Med take spada tudi Aficio SP4310N.
Novi Ricohov tiskalnik SP 5200DN meri na srednje velike in velike pisarne, kjer cenijo predvsem ceno izpisa in enostavnost dela. Gre za enostavno oblikovan tiskalnik srednjih mer (v višino meri dobrih 40 cm), ki ima spodaj predal za papir, na zgornji strani pa odlagalnik in manjši statusni zaslon. Zadaj sta na voljo USB in omrežni vmesnik, sploh slednji je v pisarniških okoljih obvezen, ker taki tiskalniki niso ravno tihi - SP 5200DN pri tem ni izjema.
Korejski velikan Samsung se ukvarja z različnimi panogami, med drugim tudi z laserskimi tiskalniki. Preizkusili smo enega izmed njihovih najosnovnejših modelov, napravo z oznako ML-2165. Kot smo pričakovali, je tiskalnik zelo majhen, po oblikovanju pa ga težko ločimo od predhodnikov, pa tudi od osnovnih laserskih tiskalnikov drugih podjetji, denimo Hpjeve serije Laserjet 10xx.
Hp zopet ponuja linijo modelov Compaq, ki so v segmentu prenosnih računalnikov cenovno ugodna izbira.
Dellov mali elegantnež želi z aluminijasto zunanjo podobo nekoliko spomniti na Applovo serijo MacBook Pro, skupaj z zaobljenimi linijami, režo za enoto CD in prefinjenimi petimi lučkami na robu ohišja, ki prikazujejo napolnjenost akumulatorja. Njegovo aluminijasto ohišje je kakovostno grajeno, pa čeprav daje s prožnostjo na spodnjih režah za zračenje celo nekoliko plastični občutek. Aluminij je na zunanji strani pristen, iz "jabolčnega sveta" pa je Dell povzel tudi pomanjkljivost, saj akumulator lahko zamenja le serviser.
Eee PC, sicer začetnik razreda netbookov, se nam tokrat predstavlja v različici 1225C. Gre pravzaprav za klasični sodobni netbook, ki ima zaslon, velik 11,6 palca, in ločljivost 1366 x 768 pik, kakršno poznamo iz sveta večjih prenosnikov. Nad njim najdemo tudi spletno kamero, prav tako je pridobil tipkovnico skoraj polne velikosti in ohranil odlično avtonomijo, značilno za netbooke.
Olympusov SZ-14 je nekakšna srednja izbira na cenovni lestvici v njihovem razredu kompaktnih fotoaparatov z velikim razponom zumirnega območja. Ko govorimo o velikem razponu in kompaktnosti, pa je treba poudariti, da kamera ponuja v ohišju z zunanjimi merami le 106,5 x 68,7 x 39,5, skupaj z držalom, kar 24-kratno razmerje krajnih goriščnic. In to v odličnem široko uporabnem območju, med 25 in 600 mm.
Zanimivo je družinsko deblo Canonovih superzumirnih fotoaparatov. Vse skupaj se je začelo leta 2004, ko so predstavili model S1 IS, ki je takrat ponujal 12-kratno povečavo. Nato so serijo zelo razvejili na cenejše in dražje modele ter leta 2008 ponudili kar tri aparate v tem segmentu, med katerimi je model SX1 že omogočal video v polni HD ločljivosti, cenejši brat SX10 pa še ne. Serija SX1 ni dočakala naslednika, desetiški SX pa se še razvija. Vendar je SX40HS prvi Canonov zmogljivi zumirni aparat, predstavljen po letu 2008, ki ponuja zajemanje videa v visoki polni ločljivosti. Kar tri leta je bilo treba počakati (SX40 HS je bil predstavljen septembra lani), da modela SX1 dejansko ne pogrešamo več.
Trg malih, lahkih in zmogljivih prenosnikov se je povečal za še enega člana, ki je tokrat prišel iz tovarne giganta Hewlett Packard. Ultrabookom konkurentov se je pridružil Folio 13, ki se tudi na videz prilega druščini. Izdelovalec ga opisuje kot "ultrabook za posel".
Tokrat preizkušeni Medion Eraser je na pogled značilno "gamerski" (no, prav, igričarski) prenosnik. Njegove mere in masa so zelo zajetne, na oko pa želi biti kljub povsem črni plastiki atraktiven in njegova zunanjost je opremljena s številnimi odprtinami za hlajenje. Je strojno zmogljiv in dobro opremljen in se po zaslugi (v Sloveniji) manj zvenečega imena ponaša z razumno ceno. Mimogrede, za manj poučene, Medion je ena največjih računalniških blagovnih znamk v Nemčiji, lani pa je lastnik te znamke postal gigant Lenovo. Zanjo je odštel 907 milijonov dolarjev.
Navdušenci nad računalniškimi igrami so praviloma najzahtevnejši računalniški uporabniki, vsaj kar zadeva strojno zmogljivost. Z njimi tradicionalno povezujemo namizne računalnike, po možnosti si jih sestavijo sami z izbranimi komponentami, pri čemer je najpomembnejša grafična kartica, a tudi vse drugo (procesor, matična plošča, pomnilnik) sledi visokim zahtevam. Računalniška podjetja pa že kar nekaj časa izdelujejo modele tudi zanje, med njimi pa je najbolj znano specializirano podjetje Alienware (ki je že nekaj časa pod okriljem Della).
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
