Prijazno branje
Na področju optičnih bralnikov tehnologija tipal sicer napreduje, a je že zdavnaj dosegla raven, potrebno za digitalizacijo dokumentov. Tako prave inovacije nastajajo le še pri programih, ki upravljajo optične bralnike.
Na področju optičnih bralnikov tehnologija tipal sicer napreduje, a je že zdavnaj dosegla raven, potrebno za digitalizacijo dokumentov. Tako prave inovacije nastajajo le še pri programih, ki upravljajo optične bralnike.
Na večini področij računalništva se podjetja trudijo, da bi nam olajšala neko opravilo. Še najpočasneje pa se stvari premikajo pri tiskalnikih. No, HP se je odločil, da potrebujemo pomoč pri fotografiranju manjših predmetov, na preizkus smo tako dobili njihov t. i. "3D skener".
Priklop računalnika na televizor je ponavljajoča se tema uporabnikov, ki so že doživeli radosti, ki jih takšna naveza omogoča. Večni problem take postavitve pa je interakcija z računalnikom s kavča. Gre za težavo, ki jo skuša rešiti marsikateri izdelovalec.
Današnji pametni telefoni imajo praviloma vgrajene zaslone, občutljive za dotik. Ti pa zadnja leta uporabljajo tehnologijo, zaradi katere delujejo le na dotik s kožo. To sicer deluje dobro, a se pokažejo težave, ko je zunaj premrzlo, da bi z golimi rokami šarili po zaslonu telefona.
Kljub izredni priljubljenosti in odlični prodaji sistema GoPro izdelovalec ne spi na lovorikah. Pred nami je izboljšana različica sistema, pa ne le na papirju, izkazala se je tudi v praksi.
CD plošče se že počasi poslavljajo, njihovi vinilni predhodniki pa še vedno vztrajajo v marsikaterem domu - včasih le zato, ker se nam jih zdi škoda vreči stran, v digitalni medij pa jih je težko pretočiti. Pa je res tako?
Poznamo veliko načinov pregledovanja vsebin v stereoskopski tehniki in večina je danes na trgu takšnih, za katere potrebujemo očala. Bodisi polarizacijska, modro-rdeča ali pa taka s hitrimi elektronskimi zaklopi. Težava je v tem, da pri pregledovanju vsebin na javnih mestih ne želimo smešnih očal, pa tudi doma se gledalci očal kmalu naveličajo. In kje je rešitev? Treba bo poseči po izdelkih, ki uporabljajo drugačne tehnologije prikaza, tako imenovanih avtostereoskopskih zaslonih.
Stereoskopsko prikazovanje prostorske slike ob pomoči aktivnih preklopnih očal se je pri sodobnih ploskih televizorjih že dobro "prijelo", saj imajo že vsi vodilni izdelovalci televizorjev v svoji ponudbi, predvsem v višjih cenovnih razredih, tudi 3D televizorje. Z nastopom konkurenčnega (in cenejšega) pasivnega prikazovanja stereoskopske slike s polarizacijskimi očali pred slabim letom dni se bo število 3D televizorjev še hitreje povečevalo. Nekateri izdelovalci, med njimi tudi Philips, pa imajo v svoji ponudbi kar obe vrsti 3D televizorjev.
Vodilni v Nokii vse stavijo na Windows phone 7, prejšnje vodstvo pa je upe položilo v operacijski sistem Maemo in njegovega naslednika MeeGo. Rezultat te smeri je bila Nokia N9, ki se je po partnerstvu z Microsoftom spremenila v slepo ulico.
Sony na nove trge včasih vstopa kasneje kot tekmeci, a to ponavadi upraviči z dobro izdelavo in vrhunskimi izdelki. Tako so se končno podali tudi na trg tablic in so enako kot drugi izdelovalci brez lastnega operacijskega sistema uporabili Android 3.2 Honeycomb.
Kodak ima v svoji široki palet malih elegantnih žepnih aparatov dva takšna, ki jih uporabnik upravlja z dotikom. Enega smo že preizkusili pred časom, tokrat preizkušeni novi model pa se ponaša z nekoliko višjo ločljivostjo tipala in nekoliko nižjo ločljivostjo zaslona.
Kodak Z5010 je zajeten, a kljub temu razmeroma lahek aparat, zaradi česar skupaj s špartansko oblikovanimi tipkami deluje na prvi pogled precej ceneno. Ob prvem stiku pa ugotovimo, da je opremljen z odličnim gumiranim držalom, ki ni nič kaj podobno njegovi ceni v tem razredu.
Novi aparat, ki prihaja iz Nikonove prestižne S serije žepnih aparatov, se ponaša z dovolj ugodno ceno, da bo zanimiv tudi za kupce, ki za nakup aparata niso pripravljeni zapraviti celega premoženja, poleg tega pa je opremljen z vsem, kar premorejo dražji. No, skoraj vsem.
V razredu zmogljivih fotografskih kompaktnih naprav je kljub navidezni konkurenci dolgo časa kraljevala Canonova serija G. Poleg fotografskih zmogljivosti so ti aparati ponujali silno robustna ohišja, kakršnih v tem razredu ni pokazal pravzaprav nihče, tudi Nikon ne. Vse do aparata P7000, ko so prvič predstavili konkurenčno ohišje.
Sonyjeva Alpha 77 je naslednica najzmogljivejšega Sonyjevega aparata SLR v razredu APS-C tipal, A700. Kljub temu A77 ni klasični aparat SLR, čeprav tekmuje v tako visokem razredu, saj njeno zrcalo ni premično, temveč polprosojno. V kraljevem razredu s tipali APS-C tokrat Sony prvič nastopa s kamero SLT. Zanimivo bi bilo tak aparat videti tudi v razredu polnega formata.
Igrivo, barvito, privlačno. Kako bi še opisali Dellovo serijo Inspiron. Predvsem gre za prenosnike, ki bodo očarali najprej s svojim dizajnom, barvami in obliko, še preden razkrijejo, kaj se skriva pod pokrovom.
V Dellu so nam tokrat postregli s prenovljenim prenosnikom iz serije Latutude, ki ga uvrščamo med poslovne prenosne računalnike. Njegove značilnosti na papirju obetajo veliko.
Dellova serija prenosnikov Latitude je namenjena poslovni rabi. Preizkušenega prenosnika ne krasijo vzorci ali slike, pokrov je iz brušenega aluminija, enobarven, s strani pa je vidna svetlejša srebrna obloga. Primeren je torej za mizo poslovneža, kjer ne bo kradel pozornosti, temveč rabil svojemu namenu.
V zadnjem času je področje majhnih prenosnikov oziroma netbookov nekoliko manj zanimivo, njihovo mesto so za marsikaterega uporabnika prevzele tablice. A tudi netbooki so za marsikoga še kako uporabni, cene pa se zdijo nekoliko nižje, kot so bile še pred časom. V laboratorij je prišel Toshibin netbook NB-520, ki ima nekaj posebnosti.
Zrcalo je bilo v fotografiji dolga leta zakon. S svojimi premiki je razporejalo svetlobo med tipalom in okularjem ter enoto za ostrenje. Tako profesionalni uporabniki kot zahtevni amaterji, ki so zahtevali kakovostne posnetke in samodejno ostrenje, ki bi trajalo manj kot "2 sekundi", so prisegali na aparate vrste D-SLR. Nato pa je prišel standard Micro 4/3 in uporabnikom dal vedeti, da tudi v digitalni dobi izmenljivi objektivi in kakovost nista omejena na premikajoče se zrcalce.
Canonova serija Powershot SX je razdeljena na prestižnejše in cenejše modele. SX150 spada med slednje, zato je izgubil predpono Full pred svojimi HD posnetki, vendar ima vgrajeno napredno stabilizacijo slike, ki je v primerjavi z modeli Ixus bolj učinkovita in posnetki so tako manj streseni.
Ixusi slovijo po enostavnem uporabniškem vmesniku in Ixus 1100 HS se lahko še dodatno pohvali z zaslonom, občutljivim na dotik, in nadvse navdušujočimi specifikacijami. Je najtanjši aparat na svetu, s kar 12-kratno optično povečavo in takšnim zaslonom, poleg tega ima tipalo vrste High Sensitivity (oznaka HS). Za oznako stoji tipalo z nekoliko manjšo ločljivostjo, vendar tudi z manjšo občutljivostjo za šum in s tem možnostjo uporabe višjih občutljivosti ISO z manj izgube kakovosti.
Nikon nadaljuje svojo serijo aparatov z vgrajenim projektorjem, čeprav se na prvi pogled zdi, da takšni dodatki nimajo večje uporabniške vrednosti. Pionir z vgrajenim projektorjem je bil vsekakor tehnološka poslastica, a je model S1200pj že tretji iz serije takih posebnežev.
Hpjev LaserJet Pro CM1415fn predstavlja srednji rang barvnih, večopravilnih laserskih naprav. Gre za najbolj vsestranske naprave, ki nadomeščajo še optični bralnik in kopirni stroj, v tem primeru pa tudi faks. Ob tem ponujajo lasersko poceni izpis po solidni ceni.
Nikonov novi žepni aparat "brez tipk" je naslednik modela S80, od katerega se razlikuje po povsem novem tipalu vrste CMOS, objektivu s širokim kotom pri goriščnici 28 mm in hkrati za odtenek slabši svetlosti. Omogoča zajemanje videa v polni HD ločljivosti, njegova posebnost pa je predvsem že zgoraj omenjeno upravljanje brez tipk. Res je, tudi vklop aparata se zgodi s pomikom zaščitnih vratc.
Xerox se od drugih izdelovalcev laserskih tiskalnikov loči po rabi barvil v trdnem stanju namesto prahu, ki ga vsebujejo običajni tonerji, ali tekočih barvil pri brizgalnikih. Ta tehnologija je tudi del preizkušenega ColorQube 8570DN.
Nova Kyocerina naprava, FS-C2126MFP+, je na prvi pogled kar velika, saj meri v vse smeri vsaj pol metra, tehta pa 37 kg. Kljub temu smo imeli na preizkusu že tudi večje naprave, tako da ta po sami velikosti spada v nekakšno sredino pisarniških naprav.
Ta mesec sta v naš laboratorij prispeli dve Kyoceri, ki ju na videz praktično nismo mogli ločiti. Le pozorno oko je ugotovilo, da je ena malenkost višja od druge. Model FS-C5250DN ima namreč še enkrat večji podajalnik od cenejšega FS-C5150DN, drugih razlik pa (vsaj navzven) ni. Gre za povsem pisarniški laserski napravi, visoki dobrega pol metra in tako težki (obe tehtata slabih 30 kilogramov), da bosta za premikanje naokoli potrebna dva.
Začnimo pri prvem vtisu. Tega smo si seveda ustvarili ob poznavanju drugih Fujitsujevih prenosnih računalnikov, ki večinoma segajo v višji cenovni in zmogljivostni razred. Razočarala sta nas videz in izdelava ohišja, a smo se med testiranjem in prenašanjem računalnika malce pomirili, saj je kljub videzu, ki daje občutek, da je ohišje ceneno, to trdno in robustno.
Lifebook S761 sodi med najboljše izdelke za individualne potrebe, pravijo v podjetju Fujitsu, zato mu je ob nakupu priložena tudi priklopna postaja. Žal že prvi stik s prenosnikom ne daje posebnega občutka kakovosti, enako velja tudi za prenosniku priloženo priklopno postajo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih