Japonski izdelovalec zabavne elektronike Sony deluje praktično na vseh področjih trga in z izdelki, po nekakšnem nepisanem pravilu, praviloma ne razočara. Stremi k odličnosti in posega v visoko kakovostne razrede. Znamka Vaio je nastala že pred več kot petnajstimi leti in je že zelo prepoznavna.
iPad je na prvi pogled odlično orodje za fotografe, saj ima zelo dober zaslon, na katerem pridejo fotografije še posebej do izraza. Na voljo je tudi kar nekaj različnih programov za urejanje fotografij, čeprav fotografi praviloma trzajo le na besedo Photoshop. In Adobe jim je ustregel.
Tudi tisti, ki Linuxa ne spremljajo ali imajo do njega zadržke, so v zmešnjavi velikega števila različnih distribucij z bolj ali manj posrečenimi imeni že kdaj slišali za Ubuntu. Ravno ta izvedba Linuxa se je namreč že od začetka trudila, da bi bila predvsem prijazna do uporabnika - tudi za tiste, ki jim operacijski sistem pomeni zgolj uporaben vmesnik in se v njegove globine ali vezi s strojno opremo ne želijo spuščati.
Novi Nikon D800, ki združuje nekaj odličnih funkcij dražjega D4 in ergonomsko obliko predhodnega D700, smo nestrpno pričakovali. Ne nazadnje tudi njegovo novo tipalo visoke ločljivosti - zmore kar 36,3 megapike!
V Monitorjevem laboratoriju smo preizkusili že marsikateri električni omrežni vmesnik, a ni še noben ponujal tudi omrežnega stikala. Presenetljivo pozno za prvi poizkus, saj gre za dodaten tehten argument v prid nakupu take naprave, ki, roko na srce, izgublja proti brezžičnim sorodnikom.
Nadzorni sistemi, kot jih poznamo iz filmov, so vedno bolj dostopni tudi navadnim smrtnikom. Za dosegljiv znesek si sestavimo kombinacijo kamere in snemalnika, ki zmore arhivirati ves mesec dogajanja okoli hiše. Nato navezo naučimo, da se proži le ob dogodku, in dokaz o nečednih poslih sosedovega psa na našem vrtu bo na disku, kot bi mignil.
Vsi že veste, da je Nokia zašla v težave. Niso se znašli v silni konkurenci jabolčnih in androidnih naprav in njihovi telefoni - čeprav vedno odlični, če ste hoteli na njih predvsem telefonirati - so začeli izgubljati tržni delež. Iz kritičnega položaja naj bi jih rešila naveza z Microsoftom, podobno pa bi lahko rekli tudi za Microsoft, ki s prvimi telefoni z operacijskim sistemom Windows Phone 7 ni dosegel vidnega deleža na trgu. Videti je, da se je poteza izplačala, saj novi Nokiini modeli z Microsoftovim programjem žanjejo zanimanje po vsem svetu.
Igre so bile do nedavna v domeni treh velikih, Sonyja, Nintenda in Microsofta, ki so z igralnimi konzolami krojili usodo donosne veje zabavne industrije. Potem pa se je zgodil mobilni pok in naenkrat so bile glavne igričarske naprave prenosne čarobne škatle s kratkočasnicami po en evro. Trojica je potrebovala kar nekaj časa, da je dojela, kaj se dogaja na trgu. Da še ni prepozno zanje, upa Sony z novo prenosno konzolo PS Vita.
Olympusov SH-21 je še en aparat iz družine kompaktnih modelov s širokim razponom goriščnic. Za razliko od modela SZ-11 je nekoliko manjši, predvsem nižji in ožji, tako gre še nekoliko lažje v žep. Za manjše mere je zaslužen predvsem objektiv, ki ne seže v take daljave kot pri omenjenem SZ-11, a je pridobil en milimeter pri širokem kotu. Tako pokriva silno uporabne goriščnice od 24 pa do 300 mm (seveda v klasičnem formatu). Tu naj poudarimo, da se nam pri tele območju zdi teh 300 mm vrh glave dovolj, saj so daljši objektivi (torej tam okoli 500 mm in naprej) koristni res le v najboljših razmerah, drugače je slika prehitro stresena. Seveda lahko pri današnjih visokih ločljivostih sliko tudi izrežemo in tako dobimo še nekaj digitalnega zuma.
Pri zmogljivejših kompaktnih fotoaparatih postaja segment razmeroma majhnih aparatov s širokim območjem goriščnic vse pomembnejši. Gre za segment, ki mu nekateri pravijo kar 'Traveller Zoom', cilj teh aparatov pa je ponuditi čim več v čim manjšem ohišju. Zato so aparati uporabni v najrazličnejših razmerah, obenem pa se skrijejo v žep. Olympus ima letos na tem področju kar nekaj različnih modelov, tokrat smo preizkusili model SZ-11.
Panasonic je pred časom, podobno kot večina izdelovalcev, razdelil svoje optično zmogljive aparate FZ v dva razreda. Tokrat preizkušeni FZ150, naslednik modela FZ100, sodi v sam vrh, kjer se bojuje z uveljavljeno konkurenco, kot je Canonov paradni ultra zumirni Powershot SX40. Na papirju med konkurenti deluje razmeroma klavrno, saj razmerje med skrajnimi goriščnicami njegovega objektiva obljublja le 24-kratno povečavo. Poleg tega so tipalu v primerjavi s prejšnjo generacijo zmanjšali ločljivost s 14 na 12 megapik in Panasonic vsekakor ni edini, ki se je vzvratno odmaknil od svojih predhodnih oglaševalskih dosežkov.
Canonova serija G je slovela po aparatih s kakovostnim ohišjem in odličnim nadzorom ter dostopnostjo funkcij na ohišju. Zadnja različica G12 je prispevala kakovostno tipalo vrste HS, katerega glavna lastnost je bila znižana ločljivost s 14 na 10 megapik v primerjavi s prejšnjo generacijo. Tokrat se serija G vrača s 14 megapikami, vendar so razporejene po tipalu približno šestkrat večje površine.
Na Monitorju dobimo kar nekaj pisem bralcev, največ pa se jih nanaša na nakup prenosnega računalnika. Vprašanja so praviloma zelo splošna, redkeje imajo uporabniki kakšne zares posebne želje. Pa poizkusimo te želje konkretizirati.
Sredi preteklega leta je HP po manj kot dveh mesecih prodaje na hitro upokojil tablico z lastnim operacijskim sistemom WebOS, imenovano TouchPad. Zaloge naprav so zaradi smešnih (raz)prodajnih cen hitro pošle, slišati je bilo celo govorice o prodaji celotnega dela podjetja, ki se ukvarja z izdelavo PCjev. V poslovnem segmentu pa očitno še niso razobesili bele zastave, kajti pred nami je že druga generacija "strešnika".
Brotherjev novi DCP-J925DW se trudi iti v korak s časom. Podobno, kot so se v HPju s svojim tiskalnikom Envy malo bolj potrudili pri oblikovanju, se trudi tudi Brother. A tu je vse skupaj ostalo le pri lepem vzorcu na zgornji strani svetleče črne plastike, drugače pa je tiskalnik povsem tipičen predstavnik večopravilnih brizgalnih naprav.
Sodobni bivalni prostori narekujejo nove smernice v opremljanju s stenskim dekorjem. Usluge trajnejši klasični popestritvi doma ne dela niti hiter tempo življenja niti kakovostni digitalni fotoaparati z zajemom posnetkov visokih ločljivosti. Zakaj bi torej pol življenja gledali enako tihožitje, spremembe pa doživljali le ob obračanju koledarskih listov, ko pa si lahko nove in nove fotografije velikih mer natisnemo sami?
Grafične kartice so poleg mobilnih telefonov najhitreje razvijajoči se izdelki na trgu IKT, saj novo generacijo ugledamo praktično na pol leta ali celo hitreje. Sezono lova na grafične rekorde letos odpira AMD, ki želi z novimi Radeoni prevzeti naslov najhitrejše enoprocesorske grafične kartice. Modelu Radeon HD7970 to dejansko tudi uspeva.
V svetu prenosnih projektorjev se dogajajo tektonski premiki. Za večino je zaslužna tehnologija LED sijalk, ki zamenjujejo močne žarnice. Tako lahko dosežejo spodobno svetilnost tudi pri prenosnih projektorjih, ki se v zadnji generaciji že prav zgledno upirajo motnjam dnevne svetlobe. Optoma pa je v svoj prenosni projektor ML500 vgradila še funkcionalnosti računalnika in medijskega predvajalnika, zato ta velja za pravega večopravilneža, ki lahko za vse poskrbi kar sam.
Danes so praktično vsi mobilni telefoni izdelani na Daljnem vzhodu, največkrat na Kitajskem. Počasi pa se prebujajo tudi kitajska podjetja z lastnimi znamkami, pri nas je taka znamka Huawei, njihov najnovejši in najzmogljivejši model pa se je znašel v našem laboratoriju.
Zaradi naprednih mobilnih omrežij smo vajeni, da imamo dostop do spleta praktično povsod. Kljub temu se kdaj pa kdaj pokažejo težave, ko bi radi spravili v splet še kaj več kot le en telefon ali en računalnik. D-Link ponuja novo žepno napravo, ki v sebi skriva rešitev.
Telefoni z operacijskim sistemom Android utrjujejo svoj položaj. Novi modeli se kar vrstijo, nekateri prinesejo odlične novosti, drugi (ti so v večini) pa zgolj manjše nadgradnje predhodnikov. Izdelovalci se trudijo med seboj tekmovati v zapolnjevanju čim širšega segmenta trga, zato kakovost naprav posameznega podjetja močno variira. Tisti bolj optimistični bi rekli, da tako lahko vsak najde pravega zase.
V časih, ko so računalniki doma že davno udomačeni in nas ima vse več doma tudi tablice in/ali pametne telefone, je zamisel, da bi v omrežje povezali kar čim več drugih elektronskih napravic, vse prej kot nova. Tokrat smo si omislili tako elektronsko varuško, t. i. "babyfon".
Število digitalnih naprav v dnevni sobi se v zadnjih letih v povprečju veča. Marsikateri uporabnik se pri tem sreča z izzivom, kako jih povezati med seboj in z omrežjem, žičnim ali brezžičnim. Prenašanje in deljenje datotek med računalnikom, večpredstavnim predvajalnikom, televizorjem, projektorjem in drugimi napravami namreč v praksi pogosto ni prav enostavno opravilo. V podjetju TRENDnet so pripravili namensko napravo, ki rešuje omenjeno težavo.
Samsung se je na področje tablic resneje podal pred dobrim letom, ko so predstavili napravo Galaxy Tab. Šlo je za sedempalčno tablico, nad katero se je marsikdo navdušil zaradi velikosti, je pa imela kar nekaj težav. Nova različica, ki je v imenu dobila še znak plus, je bistveno boljša naprava.
Pri mobilnih telefonih poznamo nekaj podzvrsti, ena izmed bolj zanimivih so telefoni, namenjeni športno dejavnim uporabnikom. Praviloma so bolj oklepljeni od navadnih modelov, marsikdaj pa ponujajo tudi kake posebne funkcionalnosti. Podobno velja tudi za Sony Ericssonovo Xperia Active.
Kindle, ki ni več Kindle, bi lahko rekli modelu Fire. Prvi Kindle, ki je v resnici tablica z operacijskim sistemom Android, čeprav zelo modificiranim. V ZDA se odlično prodaja, v Slovenijo, in še kam, je ne dostavljajo.
Konec lanskega poletja smo dobili na preizkus Asusovo hibridno tablico, model EEE Pad Transformer. Takrat smo bili nad napravo navdušeni, a so v Asusu že kmalu napovedali naslednika, model Transformer Prime. Tega smo preizkusili tokrat.
Brother svoje večopravilne naprave brez faksa poimenuje s črkami DCP, tiste, ki imajo tudi faks, pa MFC. Taka je tudi MFC-J6510D, a je nekoliko posebna naprava, saj lahko z njo tiskamo in optično beremo do velikosti A3. Gre za eno najmanjših in najcenejših takih naprav. Nas pa je zmotilo, da je na voljo le en predal za papir (drži do 250 listov), kar pomeni, da bomo morali sami menjavati med papirjem, velikim A4 in A3 (če želimo dva predala, moramo poseči po dražjem modelu MFC-J6710DW).
Brother nam je poslal na preizkus tri tiskalnike, model DCP-J525W pa je tokrat najcenejši izmed njimi. Kljub temu se v Brotherjevi ponudbi postavi nekje na sredino. Gre za razmeroma enostavno večopravilno napravo brez faksa. Žal mu manjka tudi samodejni podajalnik za optični bralnik, glede na ceno pa je tudi razumljivo, da ni vgrajene enote za tiskanje na obe strani.
HP s serijo tiskalnikov Officejet meri na uporabnike v poslovnih okoljih. Predstavlja jo kot pravo alternativo laserskim tiskalnikom. Med njimi je Officejet Pro 8100, ki je naslednik modela 8000. Že na prvi pogled in sploh otip je jasno, da je naprava namenjena več kot le občasnemu tiskanju. To potrjuje tudi največja priporočena mesečna obremenitev (25 tisoč strani). Ob odpiranju tiskalnika in menjavi kartuš ter vstavljanju papirja dobimo zadovoljujoč občutek trdnosti, ki pri številnih brizgalnikih manjka. Poleg tega HP oglašuje do pol nižjo ceno tiskanja barvnih dokumentov v primerjavi z laserskimi tekmeci.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
