Philips proti Philipsu

Objavljeno: 31.1.2012 | Avtor: Boris Horvat | Kategorija: Preizkusi | Revija: Januar 2012

Stereoskopsko prikazovanje prostorske slike ob pomoči aktivnih preklopnih očal se je pri sodobnih ploskih televizorjih že dobro "prijelo", saj imajo že vsi vodilni izdelovalci televizorjev v svoji ponudbi, predvsem v višjih cenovnih razredih, tudi 3D televizorje. Z nastopom konkurenčnega (in cenejšega) pasivnega prikazovanja stereoskopske slike s polarizacijskimi očali pred slabim letom dni se bo število 3D televizorjev še hitreje povečevalo. Nekateri izdelovalci, med njimi tudi Philips, pa imajo v svoji ponudbi kar obe vrsti 3D televizorjev.

Naj najprej ponovimo osnovno razliko med aktivno in pasivno stereoskopsko tehnologijo iz septembrskega članka "Televizorji 3D - druga generacija". Medtem ko pri aktivnem načinu televizor (v kombinaciji z očali) izmenično prikazuje slike za levo oziroma desno oko, pri pasivnem načinu hkrati prikaže obe sliki, za levo oko v lihih vrsticah, za desno oko pa v sodih vrsticah televizijskega zaslona. Aktivna preklopna očala z izmeničnim zatemnjevanjem šip poskrbijo, da vsako oko vidi samo sliko, ki mu je namenjena v določenem trenutku, pasivna polarizacijska očala z zatemnitvijo slike nasprotne polarizacije pa poskrbijo, da eno oko vidi samo lihe, drugo pa samo sode vrstice (ki so, kot že omenjeno, različno polarizirane).

Philips proti Philipsu

Ker ima Philips v svojem programu tako aktivne kot pasivne modele 3D televizorjev, se nam je zdelo, da jih je smiselno neposredno primerjati. V resnici imajo trenutno v svoji ponudbi dva ducata stereoskopskih televizorjev, po sedem modelov v treh serijah višjega cenovnega razreda 7000, 8000 oziroma 9000 in tri modele v Philipsovi seriji televizorjev širokokotnega formata 21 : 9. Serija 7000 uporablja pasivno tehnologijo prikazovanja stereoskopske slike s pomočjo polarizacijskih očal in jo Philips imenuje "Easy 3D", seriji 8000 in 9000 pa uporabljata aktivno tehniko prikazovanja ob pomoči preklopnih očal, ki jo Philips imenuje "3D Max". V seriji formata 21 : 9 sta zastopani obe tehnologiji.

"Easy 3D"

Iz pasivne serije 7000 smo dobili "designerski" model 42PDL7906 z masivnim kovinskim stojalom in zaščitnim steklom pred zaslonom, tako da vse skupaj tehta več kot 30 kilogramov. Televizorju so priložena dvoja plastična očala s polarizacijsko plastično folijo, precej neugledna, dodatno pa lahko kupimo tudi malo lepša očala s polarizacijskim steklom.

Običajna Philipsova pasivna očala PTA416

Designerska Philipsova pasivna očala PTA426

Kot je razvidno iz priloženih testnih slik, očala odlično opravljajo svojo funkcijo, saj skoraj ni opaziti prelivanja med horizontalnimi belimi pasovi za levo oko in vertikalnimi belimi pasovi za desno oko. To pomeni, da tudi pri običajni sliki, četudi kontrastni, ne bo motečih senc.

Vendar pa, tak idealen rezultat dobimo le, če so očala optimalno postavljena v osi sredine televizijskega zaslona (ali malenkost levo in desno). To pomeni, da pri gledanju televizije glave ne smemo niti dvigovati niti spuščati. Če, recimo, vstanemo, se stereoskopski vtis popolnoma izgubi. Glave tudi ne smemo nagibati, saj se takoj poveča prelivanje slike, dodatno pa se še pokvarijo barvni odtenki. To je pravzaprav čudno, saj so očala cirkularno polarizirana (in ne linearno) in naj vrtenje očal ne bi vplivalo na rezultat (zaenkrat tega fenomena še nismo znali pojasniti). Tudi nagib glave naprej ali nazaj (oziroma zasuk levo ali desno) poslabša rezultat, saj morata biti ravnina zaslona in ravnina polarizacijskih stekel vzporedni.

Ob navedenih omejitvah stereoskopski sliki skoraj nimamo česa očitati, razen da je zaradi uporabljene tehnologije (lihe vrstice za eno oko, sode vrstice za drugo oko) ločljivost slike za polovico nižja; namesto polne HD ločljivosti 1080 pik je ločljivost samo 540 pik (kar je primerljivo z ločljivostjo 576 pik televizije standardne ločljivosti SD). Če gledamo televizijo z razdalje, manjše od dveh do treh metrov (odvisno od ostrine naših oči), bomo razločno videli progasto sliko, pri večji razdalji pa prog ne opazimo več. Proge so tudi lažje opazne pri gledanju stereoskopskih fotografij kot pri gledanju televizijskega programa.

"3D Max"

Aktivni seriji 8000 in 9000 uporabljata aktivno tehnologijo prikazovanja stereoskopske slike s pomočjo preklopnih očal. Očala so precej večja in težja kot polarizacijska očala, starejši model pri seriji 8000 še uporablja izmenljive baterije, novejši model pri seriji 9000 pa polnimo prek priključka mikro USB.

Nova aktivna očala Philips PTA516, ki se polnijo prek kabla mikro USB.

Preizkusili smo model 40PFL8605 iz serije 8000 in "paradni" model 46PFL9706 iz serije 9000. Pri seriji 8000 je stereoskopska slika polna odmevov, pri seriji 9000 pa so odmevi že nekoliko manjši. To potrjujejo tudi testne slike, ki smo jih naredili. Stereoskopski vtis je manj občutljiv za horizontalno oziroma vertikalno premikanje glave, stereoskopska slika se ne bo poslabšala ali celo izginila kot pri seriji 7000 s polarizacijskimi očali. Ne smemo pa glave nagniti, saj s tem zmanjšamo učinek zatemnjevanja, kar poveča prelivanje slike. Aktivna očala namreč delujejo tako, da z vključevanjem in izključevanjem polarizacijskega LCD filtra blokirajo polarizirano svetlobo televizijskega zaslona in če kot med obema polarizacijama ne bo pravokoten, zatemnitev ne bo popolna (tega problema plazemski 3D televizorji ne poznajo, saj njihova svetloba ni polarizirana). V primerjavi s polarizacijskimi očali pri seriji 7000 preklopna očala pri seriji 8000 oziroma 9000 bolj zatemnijo sliko (zato je priporočljivo nastaviti kakšen bolj "dinamičen", torej svetlejši način slike, če televizor ob 3D preklopu tega ne naredi že samodejno).

9000 proti 8000 proti 7000

Če kupujemo televizor (tudi) zaradi 3D prikazovanja, potem na serijo 8000 raje pozabimo, ker je prelivanje slike preveč moteče skoraj v vseh prizorih. Težja je izbira med serijo 9000 in 7000. Pri seriji 9000 gre za vrhunske modele z najboljšo možno sliko in kakovost 3D je zelo sprejemljiva (če se nam ne bodo prehitro utrudile oči zaradi migotanja slike kot posledice preklapljanja), saj se prelivanje slike opazi le v bolj kontrastnih prizorih. Pri seriji 7000 pa gre za srednji razred, kjer bodo sladokusci verjetno imeli pripombe na kakovost slike, bo pa zato 3D slika tako rekoč brez prelivov (če nas ne bo motila za polovico nižja ločljivost 3D slike). Pri nakupu novega televizorja najprej uporabimo vse druge kriterije izbire (kakovost slike, omrežne funkcije, večpredstavnost, časovne funkcije itd.) in šele na koncu 3D, saj bomo, vsaj zaenkrat, stereoskopskemu gledanju namenjali le manjši del našega bivanja pred televizorjem. V tem trenutku bi se raje odločili za pasivno tehnologijo, saj pisca članka (z dioptrijo) bolj moti prelivanje slike pri aktivni tehnologiji kot manjša ločljivost slike pri pasivni tehnologiji.

Vsekakor pa napredek kakovosti 3D slike med Philipsovo serijo televizorjev 8000 in serijo 9000 dokazuje, da so izboljšave vedno možne in da lahko z upanjem gledamo v prihodnost, ko bo nekoč stereoskopsko prikazovanje televizijske slike - s pomočjo očal ali celo resnično tridimenzionalno - brez očal nekaj tako običajnega, kot je danes, recimo, barvna televizija.

In spet - kako do programa 3D?

Če imamo blu-ray predvajalnik 3D, 3D fotoaparat ali 3D telefon (glej članek "3D na telefonih" v lanski novembrski številki), ga bomo povezali s televizorjem prek kabla (mini) HDMI in bo televizor sam prepoznal 3D vsebine in samodejno preklopil na 3D način predvajanja.

Če takšne naprave nimamo, smo omejeni na predvajalne možnosti samega televizorja ali računalnika in gledamo 3D vsebine, ki jih dobimo v internetu ali naredimo sami s 3D fotoaparatom, 3D kamero ali 3D telefonom. Čeprav Philipsovi 3D televizorji lahko predvajajo slike in video, ki jih imamo na USB ključkih ali na računalniku (protokol DLNA) v krajevnem omrežju, pa Philipsovim televizorjem v tem primeru ne moremo povedati, naj neko vsebino prikažejo v najbolj običajnem 3D načinu "slika ob sliki", za kar pravzaprav ne vidimo pravega razloga. Če pa isto vsebino predvajamo iz računalnika, televizorji začuda dopustijo preklop na 3D način prikazovanja "slika ob sliki".

Še bolje je, če imamo na računalniku stereoskopski predvajalnik (najbolj priljubljen je avstrijski Stereoscopic Player). Vendar pa se tudi tu zatakne, saj Philipsovi televizorji ne prepoznajo, da gre za 3D sliko in moramo 3D vsebine predvajati v načinu "slika ob sliki", kar nam zmanjša horizontalno ločljivost 3D slike iz 1920 na 960 pik, dodatna težava pa je še v tem, da moramo na televizorju neprestano ročno preklapljati med 2D in 3D načinom prikazovanja. Ker 3D televizorji oziroma projektorji nekaterih drugih znamk (npr. Samsung ali Sony) nimajo težav s prepoznavanjem 3D slike z računalnika in samodejnim preklapljanjem med 2D in 3D, se sprašujemo, kako so lahko v Philipsu pozabili na to "malenkost", ki precej oteži delo z računalnikom.

Philipsovi televizorji serij 7000, 8000 in 9000

Kaj: Televizorji 3D.

Kdo: www.philips.si.

Cena: Philips 42PDL7906 (42 palcev): 1061 EUR.

Philips 40PFL8605 (40 palcev): 1095 EUR.

Philips 46PFL9706 (46 palcev): 2299 EUR

Za: Popeljejo nas v svet 3D oz. stereoskopije.

Proti: Z računalnikom se ne razumejo najbolje.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki