Že ob prvem pogledu nam je jasno, da Deskjet 3070A spada v nižji cenovni razred večfunkcijskih naprav za rabo doma. S sivo zunanjostjo in črno-belim zaslonom LCD spominja na modele iz devetdesetih let. Že malce dražji kosi, kot je Photosmart 5510, imajo barvne različice.
Pri prehodu s stacionarnih računalnikov na prenosne je postalo oblikovanje pri prodaji teh naprav vse pomembnejše. Oblikovanje je postalo pomembno tudi pri drugih napravah, denimo pri digitalnih fotoaparatih. Le tiskalniki so ostali nekje zadaj, a to je nekako razumljivo, saj gre za stacionarne naprave, s katerimi se ne bomo hvalili naokoli. Sicer so, oziroma so bili modeli, ki so želeli biti nekaj več (najočitnejši poizkus je bil Samsungov ML-1630 leta 2008), a jih je malo. Na to področje pa so se odločili podati tudi pri HPju z novo večopravilno napravo, imenovano Envy 110.
HP Photosmart 7510 je zmogljivejši brat modela 5510. Tako kot cenejši član serije Photosmart je oblečen v črno zunanjost in se ponaša z zaslonom LCD, občutljivim za dotik, ki pri modelu 7510 meri 4,3 palca. Del ohišja, na katerem je zaslon, spominja na mobilni telefon ali tablico in je nastavljiv po nagibu. Na žalost ni odstranljiv, kot je bil pri lanskem modelu Photosmart eStation C510, kjer je bil zaslon dejansko tablica z lastno baterijo in operacijskim sistemom Android, ki je skrbel za krmiljenje naprave.
Photosmart 5510 je docela odet v črno in to mu daje profesionalen videz, predvsem pa je dobrodošla alternativa pisarniški sivini. Nizek profil in 2,4-palčni, za dotik občutljivi barvni LCD zaslon na prednji strani lepo zaokrožita prvi vtis.
Z Asusovim prenosnikom N55S naj bi brez težav nadomestili svoj računalnik, pravi izdelovalec. Že samo pakiranje napove, da model odstopa od običajnega. Je namreč konkretnejše, večje, prenosnik se skriva v nekakšnem dodatnem plastičnem ohišju, po odstranitvi obojega pa nas pričakata še dva prostornejša predela, v katerih se poleg običajnih dodatkov k prenosnikom skrivata še miš in nekakšen zvočnik.
Ta Fujitsujev model sam izdelovalec uvršča med "vsestranske" prenosnike. Glede na cenovno pozicioniranje je to torej srednji razred. Tudi videz nam ne da občutka, da gre za prenosnik višjega razreda. Zaključek ohišja je visokega sijaja z nekakšnimi svetlečimi drobci pod lakiranjem, ki dodajo nekakšen občutek kovinske barve in vse skupaj izpade prav prijetno.
Prenosniki podjetja Hewlett Packard serije Pavilion so zdaj že kar prepoznavni tudi v Sloveniji. Nekoč pri nas nedobavljiva serija je na voljo v večini bolje založenih trgovin, v oči pa nam padejo zaradi svojih dizajnersko obdelanih ohišij. Četudi sama obdelava ohišja in privlačnost ne izboljšata uporabniške izkušnje, pa znata privlačiti kupce z razstavnih polic v trgovinah.
Lenovova serija ThinkPad je znana po robustnih prenosnikih z odličnimi tipkovnicami. Prav nič drugačen ni njihov cenovno ugoden E520. Njegovo ohišje je sestavljeno iz kakovostne plastike, ki je na zunanji strani za praske občutljivega pokrova obdana z barvo, ki daje na otip mehak občutek, podoben gumi. Na desnem spodjem robu pokrova tega prenosnika so oblikovalci dodali še logotip ThinkPad, kjer iz pike na i sveti rdeča lučka, in ga prekopirali na notranji del ohišja pod tipkovnico. Da uporabnik slučajno kdaj ne pozabi, kateri prenosnik je kupil.
Zasloni na dotik so vedno bolj priljubljeni in se pojavljajo v napravah, kjer jih do nedavna še nismo poznali. Tako najdemo vse več digitalnih fotoaparatov, ki svoje fizične tipke menjavajo za upravljanje prek takega zaslona - eden izmed njih je tudi Nikonov novi Coolpix S6150. Gre za aparat iz Nikonove stilsko dovršene serije žepnih modelov.
Ko je Steve Jobs pred leti prinesel v kuverti na predstavitev svoj prvi peresno lahek prenosnik, MacBook Air, je napovedal, da je to prihodnost. Da bodo tudi običajni prenosniki kmalu podobnih mer. Je ob tem mislil tudi na podobno oblikovanje, oz. je po vseh dotlej "prerisanih" kreacijah to že tudi slutil? Pustimo težave velikih in se raje posvetimo neposrednim posledicam - danes imamo "ultra tanke" na voljo tudi za okenski del osebnega računalništva.
To, da so novejši računalniki za povsem običajno pisarniško delo preveč zmogljivi, smo že omenjali. Prav tako smo že preizkušali različne rešitve podjetij, ki omogočajo hkratno delo več uporabnikov (po sistemu strežnik-odjemalec). Tokrat pa nas je rusko podjetje Ibik-Soft prepričalo, da vse to lahko za bistveno manj denarja dosežemo že s programsko rešitvijo, brez dodatnih stroškov za nakup tankih/lahkih/ničelnih odjemalcev, licenc ipd.
Na področju optičnih bralnikov tehnologija tipal sicer napreduje, a je že zdavnaj dosegla raven, potrebno za digitalizacijo dokumentov. Tako prave inovacije nastajajo le še pri programih, ki upravljajo optične bralnike.
Na večini področij računalništva se podjetja trudijo, da bi nam olajšala neko opravilo. Še najpočasneje pa se stvari premikajo pri tiskalnikih. No, HP se je odločil, da potrebujemo pomoč pri fotografiranju manjših predmetov, na preizkus smo tako dobili njihov t. i. "3D skener".
Priklop računalnika na televizor je ponavljajoča se tema uporabnikov, ki so že doživeli radosti, ki jih takšna naveza omogoča. Večni problem take postavitve pa je interakcija z računalnikom s kavča. Gre za težavo, ki jo skuša rešiti marsikateri izdelovalec.
Današnji pametni telefoni imajo praviloma vgrajene zaslone, občutljive za dotik. Ti pa zadnja leta uporabljajo tehnologijo, zaradi katere delujejo le na dotik s kožo. To sicer deluje dobro, a se pokažejo težave, ko je zunaj premrzlo, da bi z golimi rokami šarili po zaslonu telefona.
Kljub izredni priljubljenosti in odlični prodaji sistema GoPro izdelovalec ne spi na lovorikah. Pred nami je izboljšana različica sistema, pa ne le na papirju, izkazala se je tudi v praksi.
CD plošče se že počasi poslavljajo, njihovi vinilni predhodniki pa še vedno vztrajajo v marsikaterem domu - včasih le zato, ker se nam jih zdi škoda vreči stran, v digitalni medij pa jih je težko pretočiti. Pa je res tako?
Poznamo veliko načinov pregledovanja vsebin v stereoskopski tehniki in večina je danes na trgu takšnih, za katere potrebujemo očala. Bodisi polarizacijska, modro-rdeča ali pa taka s hitrimi elektronskimi zaklopi. Težava je v tem, da pri pregledovanju vsebin na javnih mestih ne želimo smešnih očal, pa tudi doma se gledalci očal kmalu naveličajo. In kje je rešitev? Treba bo poseči po izdelkih, ki uporabljajo drugačne tehnologije prikaza, tako imenovanih avtostereoskopskih zaslonih.
Stereoskopsko prikazovanje prostorske slike ob pomoči aktivnih preklopnih očal se je pri sodobnih ploskih televizorjih že dobro "prijelo", saj imajo že vsi vodilni izdelovalci televizorjev v svoji ponudbi, predvsem v višjih cenovnih razredih, tudi 3D televizorje. Z nastopom konkurenčnega (in cenejšega) pasivnega prikazovanja stereoskopske slike s polarizacijskimi očali pred slabim letom dni se bo število 3D televizorjev še hitreje povečevalo. Nekateri izdelovalci, med njimi tudi Philips, pa imajo v svoji ponudbi kar obe vrsti 3D televizorjev.
Vodilni v Nokii vse stavijo na Windows phone 7, prejšnje vodstvo pa je upe položilo v operacijski sistem Maemo in njegovega naslednika MeeGo. Rezultat te smeri je bila Nokia N9, ki se je po partnerstvu z Microsoftom spremenila v slepo ulico.
Sony na nove trge včasih vstopa kasneje kot tekmeci, a to ponavadi upraviči z dobro izdelavo in vrhunskimi izdelki. Tako so se končno podali tudi na trg tablic in so enako kot drugi izdelovalci brez lastnega operacijskega sistema uporabili Android 3.2 Honeycomb.
Kodak ima v svoji široki palet malih elegantnih žepnih aparatov dva takšna, ki jih uporabnik upravlja z dotikom. Enega smo že preizkusili pred časom, tokrat preizkušeni novi model pa se ponaša z nekoliko višjo ločljivostjo tipala in nekoliko nižjo ločljivostjo zaslona.
Kodak Z5010 je zajeten, a kljub temu razmeroma lahek aparat, zaradi česar skupaj s špartansko oblikovanimi tipkami deluje na prvi pogled precej ceneno. Ob prvem stiku pa ugotovimo, da je opremljen z odličnim gumiranim držalom, ki ni nič kaj podobno njegovi ceni v tem razredu.
Novi aparat, ki prihaja iz Nikonove prestižne S serije žepnih aparatov, se ponaša z dovolj ugodno ceno, da bo zanimiv tudi za kupce, ki za nakup aparata niso pripravljeni zapraviti celega premoženja, poleg tega pa je opremljen z vsem, kar premorejo dražji. No, skoraj vsem.
V razredu zmogljivih fotografskih kompaktnih naprav je kljub navidezni konkurenci dolgo časa kraljevala Canonova serija G. Poleg fotografskih zmogljivosti so ti aparati ponujali silno robustna ohišja, kakršnih v tem razredu ni pokazal pravzaprav nihče, tudi Nikon ne. Vse do aparata P7000, ko so prvič predstavili konkurenčno ohišje.
Sonyjeva Alpha 77 je naslednica najzmogljivejšega Sonyjevega aparata SLR v razredu APS-C tipal, A700. Kljub temu A77 ni klasični aparat SLR, čeprav tekmuje v tako visokem razredu, saj njeno zrcalo ni premično, temveč polprosojno. V kraljevem razredu s tipali APS-C tokrat Sony prvič nastopa s kamero SLT. Zanimivo bi bilo tak aparat videti tudi v razredu polnega formata.
Igrivo, barvito, privlačno. Kako bi še opisali Dellovo serijo Inspiron. Predvsem gre za prenosnike, ki bodo očarali najprej s svojim dizajnom, barvami in obliko, še preden razkrijejo, kaj se skriva pod pokrovom.
V Dellu so nam tokrat postregli s prenovljenim prenosnikom iz serije Latutude, ki ga uvrščamo med poslovne prenosne računalnike. Njegove značilnosti na papirju obetajo veliko.
Dellova serija prenosnikov Latitude je namenjena poslovni rabi. Preizkušenega prenosnika ne krasijo vzorci ali slike, pokrov je iz brušenega aluminija, enobarven, s strani pa je vidna svetlejša srebrna obloga. Primeren je torej za mizo poslovneža, kjer ne bo kradel pozornosti, temveč rabil svojemu namenu.
V zadnjem času je področje majhnih prenosnikov oziroma netbookov nekoliko manj zanimivo, njihovo mesto so za marsikaterega uporabnika prevzele tablice. A tudi netbooki so za marsikoga še kako uporabni, cene pa se zdijo nekoliko nižje, kot so bile še pred časom. V laboratorij je prišel Toshibin netbook NB-520, ki ima nekaj posebnosti.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
