Tecra S11-11H je klasično oblikovan poslovni prenosnik, ki ne vzbuja pozornosti, vendar je kljub temu prijeten na pogled in kakovostno sestavljen. Za praske ni pretirano občutljiv in edino, kar ga oddaljuje od odlične klasične črnine, sta kičasti kromirani tipki drsne ploščice, ki ju loči prav tako kromiran čitalnik prstnih odtisov.
VAIO VPCEA1S1E je opremljen z novim Intelovim procesorjem, sicer le dvojedrnim Core i3. Seveda se rezultati hitrostnih preizkusov ne morejo primerjati z rezultati prenosnika VPCF11S1E, ki smo ga tudi preizkusili, so pa še zmeraj zelo dobri. Za to je zaslužnih tudi 4 GB pomnilnika, ki ga v celoti izkoristi 64-bitni operacijski sistem Windows 7 za rabo doma.
Sonyjev prenosnik (z imenom, ki si ga je nemogoče zapomniti) VAIO VPCF11S1E je trenutno eden najzmogljivejših prenosnikov na našem trgu. Za to gre zasluga predvsem novemu štirijedrnemu Intelovemu procesorju Core i7 720QM, k hitrejšemu delu pa pripomore tudi 6 GB pomnilnika. Seveda je za polno izkoriščenje pomnilnika nujen 64-bitni operacijski sistem, nameščena je različica Windows 7 za rabo doma.
Igričarji se že zelo dolgo niso tako načakali. Nvidia je za splavitev svojih grafičnih kartic na arhitekturi Fermi (znani tudi pod imenom GF100) potrebovala kar pol leta dlje od prvotnih napovedi. AMD je svoje Radeone iz serije 5000 predstavil že septembra lani, prvi GeForci iz družin GTX 470 in GTX 480 pa so v deželico pod Alpami pricapljali šele konec pomladi. V Monitorjevem laboratoriju smo jim pripravili testni računalnik in priskrbeli več kilovatov elektrike, vse z namenom, da bi videli nove grafične rekorde.
Intel je predstavil dva nova procesorja. Na njuni embalaži se bohoti napis "Unlocked" ali, po domače, "Odklenjen", kar je pravzaprav svojevrsten fenomen. Procesorski gigant je namreč skoraj desetletje imel vse besede, povezane z navijanjem procesorjev, za bogokletne, saj naj bi to početje skrajšalo življenjsko dobo procesorjev. Preizkusili smo dva uradna "navijalca".
V gradbeništvu je požarni zid stena iz negorljive snovi, ki predeljuje dva prostora. Ta stena preprečuje, da bi se ogenj širil iz enega prostora v drugega. V računalništvu je vloga požarnega zidu seveda drugačna - sprva je požarni zid preprečeval vdor iz spleta v naš računalnik, pozneje so napredni požarni zidovi omogočili tudi nadzor nad povezavami navzven. Dejstvo pa je, da sta oba požarna zidova nujna, če ne želimo, da nas prej ali slej ugonobi - požar.
Polprofesionalni razred je bil vedno eden bolj nenavadnih razredov naprav, ne glede na to, o kakšni vrsti naprav se pogovarjamo. Ali so te naprave torej bolj amaterske ali bolj profesionalne, oziroma ali niso ne tič ne miš? In kaj za vraga sploh pomeni polprofesionalno?
Današnje video kamere danes v primerjavi z veliko večino fotoaparatov zmorejo naravnost vrhunske posnetke v visoki ločljivosti. Če si lastite starejši model z običajno ločljivostjo ali če vas prepričujejo, da so fotoaparati za video dovolj dobri, premislite še enkrat. In si preberite preizkus modelov, ki so na voljo pri nas.
Youtube je povzročil že kar nekaj (r)evolucij, zadnja se kaže na trgu video kamer. Na voljo je namreč vedno več modelov, ki so namenjeni bolj ali manj le nalaganju posnetkov na te priljubljene video dveri. Preizkusili smo, kako so pri tem uspešne in ali so uporabne tudi še za kaj drugega.
Če nam fotoaparat in fotografija pomenita več od le faktografije in bi se morda radi šli celo malce umetnosti, bo nujen skok v vode DSLR. Za silo bo dovolj že šesto evrov, medtem ko je tisočak dovolj za zadostitev večine amaterskih želja. Zavedati pa se moramo, da so možnosti, ki se nam začnejo ponujati z nakupom DSLRja, velika skušnjava, ki se bo sčasoma izrazila tudi v financah.
Kompaktni fotoaparati so danes skorajda "potrošna roba", tokrat smo jih preizkusili 30, nekatere med njimi že v prejšnjih številkah Monitorja. Želimo vam, da najdete svojega favorita, ki ga boste z zadovoljstvom uporabljali, vsaj dokler se mu ne pripeti kaj hudega ali si zaželite česa več.
Pred dobrima dvema letoma smo imeli na preizkusu Minoltin model Pagepro 1390MF, tokrat pa smo si podrobneje ogledali njegovega prenovljenega naslednika z rahlo višjo številko - Pagepro 1490MF.
Brother nam je poslal na preizkus novo večnamensko napravo, model DCP-9010CN. Gre za eno izmed bolj osnovnih barvnih laserskih večopravilnih naprav, ki pa ima kljub temu kar nekaj funkcionalnosti. Poleg tiskalnega dela imamo še optični barvni bralnik, tako da lahko naprava deluje tudi kot kopirni stroj. So pa izpustili faks (ki ga, roko na srce, potrebuje vse manj uporabnikov). Bistveno bolj uporaben je samodejni podajalnik papirja, ki prenese do 35 listov naenkrat.
V množici Brotherjevih večnamenskih naprav smo si ogledali model MFC-7440N, ki ga sestavljajo črno-beli laserski tiskalnik, optični barvni bralnik in faksirni stroj. Gre za srednje zmogljivo napravo, ki kot standardno opremo ponuja omrežno povezavo. Predhodnik, model MFC-7420, je tako končno doživel nekaj posodobitev, ena izmed njih je, kot smo že omenili, omrežna povezava.
Posodobitve tiskalnikov v višjem cenovnem razredu niso tako pogoste kot pri tiskalnikih za osebno rabo, so pa zato toliko opaznejše. Na tokratnem preizkusu smo imeli najzmogljivejši Kyocerin barvni laserski tiskalnik FS-C8500DN, ki se od predhodnika FS-C8100DN precej razlikuje po zmogljivosti.
Toshibina serija Tecra je namenjena poslovnim uporabnikom, ki zahtevajo robusten in zmogljiv prenosnik, ki se zna postaviti tudi s sprejemljivo ceno. Tako je tokrat preizkušeni prenosnik zaprt v razmeroma preprosto in klasično oblikovano, vendar kakovostno ohišje. V celoti ga obdaja črna barva, tako reliefni pokrov, ki preprečuje, da bi se prehitro opazila praske, kot tudi notranjost prenosnika.
Tabu o kupovanju prenosnih računalnikov Medion v prodajalnah trgovske verige Hofer smo podrli že v aprilski številki Monitorja. Tokrat smo preizkušali pravega velikana, Akoya P8614, ki ima 18,4-palčni zaslon. Jasno, da gre za računalnik, ki ni namenjen nenehnemu prenašanju, temveč sodi na mizo - kot nadomestek za pravo nad- ali podmizno škatlo. V resnici s 3,8 kilograma niti ni tako neroden in ga v sili lahko prenašamo, če le imamo dovolj veliko torbico ali nahrbtnik.
Fujitsu Lifebook S760 se s svojim 13,3 palca velikim zaslonom in dobrim kilogramom in pol uvršča med lahke prenosnike. Ta velikost zaslona, ki je, mimogrede, silno tanek, omogoča, da je tudi tipkovnica v običajnih merah, namizje pa še vedno dosega ločljivost 1366×786, ki je običajna pri tej diagonali. Kljub majhnim meram in teži (videli smo že lažje orebisbuje v tej kategoriji) pa je zelo dobro opremljen, tudi z optično enoto.
Novi Lenovo serije G ni postavljen na dno cenovne lestvice kot njegov sorodnik G550, ki smo ga preizkusili pred kratkim. Ohišje ima nekoliko bolj dovršeno ali pa, če želimo, prestižno, k takemu vtisu pa največ pripomore predvsem aluminijasta plošča, na kateri počivajo dlani med tipkanjem na kakovostno tipkovnico. Ta ima tudi ozek številski del, kar je na 15-palčniku prej izjema kot pravilo.
Lenovo je s svojimi prenosniki ThinkPad v vrhu izdelovalcev. V podjetju se trudijo, da bi enak sloves uživali tudi njihovi netbooki. Domnevamo, da so zaradi tega svojo družino netbookov poimenovali IdeaPad. Model S10-3 iz te družine je tipični netbook, ki ima "normalni", desetpalčni zaslon ločljivosti 1024 × 600 pik. V ta paket spadajo še procesor Atom, gigabajt pomnilnika, 160 GB disk ter Intelova integrirana grafična kartica. Hitrostni rezultati so pri netbookih drugotnega pomena.
Da so predvajalniki MP3 uspešnica, se lahko prepričamo vedno, ko na cesti, v avtobusih in celo v naravi gledamo mladino, ki jim iz ušes visi žica s slušalkami. Žice so največkrat bele, a to nikakor ne pomeni, da vedno pripadajo le Applovim iPodom. Vse kaj več, kot predvajati le glasbo, zna danes tudi množica drugih predvajalnikov.
Računalništvo in pisanje o njem še vedno vse preveč temelji na procesorju kot osrednjem delu osebnega računalnika. Če se nam zazdi, da je računalnik prepočasen, najprej pomislimo, da bi mu zamenjali procesor, oz. Bi kupili nov računalnik s hitrejšim procesorjem. V resnici pa bi velikokrat več pridobuili, če bi se odločili zamenjati disk . za pogon SSD.
Nič kaj večje ponudbe tiskalnikov formata A3+ ne bomo našli pri Epsonu. Malenkost raznolika je ponudba pri foto tiskalnikih, pri poslovnih pa je trenutno na voljo le Stylus Office B1100. Gre za povsem osnovni model, ki je v primerjavi z opisanim Canonovim modelom nekoliko slabše opremljen. Tako bomo ostali brez omrežne povezave in samodejnega obračalnika listov. Tudi prostora za papir je manj, vendar je zato v primerjavi s Canonom precej bolj kompakten.
Ker povpraševanja po brizgalnih tiskalnikih formata A3+ ni ravno veliko, so redkeje deležni posodobitev kakor navadni tiskalniki, ki vsako leto nekoliko pridobijo na hitrosti ali opremi.
Iz Hewlett-Packardove ponudbe poslovnih večnamenskih naprav smo preizkusili novi najosnovnejši model, Officejet 4500 Wireless. Že iz imena je razvidno, da gre za večnamensko napravo, ki ima poleg faksa vgrajen tudi modul za brezžično omrežno povezavo. Tukaj velja opomniti, da Officejet 4500 Wireless, kljub temu da gre za omrežni tiskalnik, nima možnosti "žičnega" priklopa v omrežje. V te namene bo zadoščal klasični model Officejet 4500 brez brezžičnega vmesnika, ki pa je tudi nekoliko cenejši.
V Lexmarkovi ponudbi brizgalnih tiskalnikov oz. brizgalnih večnamenskih naprav, ki, roko na srce, niso znane po presežkih, se je znašla svetla izjema z imenom Prestige Pro805.
Sony Vaio z nenavadno oznako VPCY11S1E, ki bolj spominja na serijsko številko izdelka kot na oznako modela, je 13-palčni malček s poreklom, ki se že na pogled loči od cenejših konkurentov.
Najzmogljivejši Vaio iz serije EB se ponaša s 15,5-palčnim zaslonom v razmerju 16 : 9, ki se sicer lepo odpira in daje dovolj svetlosti, vendar je njegova ločljivost s 1366 × 768 pikami za tako veliko diagonalo nekoliko premajhna. Kakovost ohišja je dobra, vendar že ob prvem stiku z našimi rokami zmoti preveč cenena plastika pod optično enoto, ki se neprijetno upogiba.
Novi Sony Vaio, ki ima nekoliko neprijazno oznako VPCF11ME/H, je namenjen zahtevnejšim uporabnikom, predvsem pa tudi tistim, ki želijo nekoliko bolj večpredstavno naravnan prenosnik. Hvali se namreč s kar 16,6-palčnim zaslonom, ki je med bolj kakovostnimi, vsaj kar zadeva barve in vidni kot. Njegova posebnost je tudi visoka ločljivost kar 1920 x 1080 pik - skupaj z vgrajenim pogonom blu-ray je torej kakor nalašč za ogled filmov v polni ločljivosti HD. Seveda ima tudi izhod HDMI, prav pa pride tudi optični zvočni izhod.
Izdelki Lenovo (in prej IBM) imajo v svetu prenosnih računalnikov prav poseben status, ki ga uspešno ohranjajo tudi z najnovejšo generacijo prenosnikov, kateri pripada model T510. Odet je v povsem neatraktivno, nesvetleče, z magnezijem ojačano ohišje črne barve, ki je silno čvrsto a hkrati prijetno za dotik. Sama oblika prenosnika se ne razlikuje bistveno od preteklih modelov, tudi tistih, starih več let. A Lenovo ThinkPad ni prenosnik za ljudi, ki želijo lep prenosnik. Tu je v ospredju kakovost izdelave, trpežnost in odličnost delovanja.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
