V svetu treh razsežnosti je pravzaprav zelo nenavadno, da si vizualna sporočila ogledujemo le v dveh dimenzijah. Si predstavljate revijo, ki jo držite v roki, v treh dimenzijah? Ali pa ogled svojih najbližjih na fotografijah z globino? Morda 3D televizijo ali pa celo igranje iger v 3D prostoru? Nekatere rešitve bodo prišle na vrsto šele v bližnji prihodnosti, nekaj pa je dosegljivih že danes.
Miha Rejc
Apple je v zadnjih letih v računalniški industriji zgled za uspešno in taktično poslovanje. Toda ali so temelji družbe res tako trdni, kot se zdi? Kako si drugače razlagati to, da se vsi sprašujejo (skupaj z vlagatelji, kar se že pozna na borzi), kaj bo, če na čelu družbe ne bo Steva Jobsa. Prvi mož Jabolka je namreč javno spregovoril o svoji bolezni (v nasprotju z govoricami naj ne bi šlo za raka) in nekaj tednov zatem celo napovedal polletno bolniško odsotnost. V javnosti pa panika. Tu se je najbolje pokazalo, da velike družbe ne bi smele biti odvisne od posameznika, pa naj bo še tako talentiran. Ali gre le za panično ravnanje javnosti ali dejstvo, bo seveda pokazal čas. Zgodovina je že enkrat pokazala, da Jobs preprosto zna narediti razliko. Kaj pa preostalih 32.000 zaposlenih?
Kabelski operater UPC, ki od jeseni ponuja trojček digitalnih telekomunikacijskih storitev (televizija - internet - telefon) v večini svojih kabelskih omrežij po Sloveniji, bo v začetku leta 2009 identično storitev začel ponujati tudi prek brezžičnih povezav. Storitev, ki bo imenovana kar Lastovka, bo namenjena predvsem uporabnikom zunaj urbanih naselij, ki nimajo dostopa niti do omrežja kabelske televizije niti do telefonskega omrežja, ali pa telefonsko omrežje ne omogoča širokopasovnega dostopa do interneta, kaj šele dostop do internetne televizije. V našem laboratoriju smo novo storitev preizkusili kot prvi.
Najprej čestitam k izbiri odličnega projektorja za domači kino! Tudi moja osebna preferenca so projektorji LCoS. Upam, da imate tudi primerno platno in zatemnjen prostor s stenami, ki niso preveč svetlo pobarvane? Najboljšo možno sliko boste seveda dobili predvsem z dobrimi izvori slike (satelitska televizija, filmi blu-ray ipd). "Najboljša slika" pa je precej odvisna tudi od osebnih preferenc in, kot rečeno, od lastnosti samega prostora.
Vsi že vrsto let pričakujemo, da bo Linux zavladal na področju osebnih računalnikov. Pri strežnikih z njim že nekaj časa ni več šale. Toda v nasprotju s pričakovanji je Linux nesporni kralj na povsem drugem koncu lestvice, pri najzmogljivejših računalnikih na svetu. Na zadnjem seznamu 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu je kar 469 takih, na katerih deluje Linux kot primarni operacijski sistem ali pa je nameščen v mešanem okolju. Prvi superračunalnik brez Linuxa najdemo šele na desetem mestu, kjer je, zanimivo, sistem na Microsoftovi platformi Windows HPC Server. Poglavitni razlog? Če izvzamemo Linux, tekmecem primanjkuje primernih razvojnih orodij za izkoristek zmožnosti teh rekorderjev.
Video projektorji so še vedno in bodo verjetno vselej korak dlje od vse večjih ploskih televizorjev. Predvsem po velikosti slike, ki jo lahko projicirajo, še vedno pa tudi po kakovosti prikazane slike. Vendar pa je mogoče že tako odlično sliko visoke ločljivosti še nekoliko izboljšati. Dobrodošli v svet interpolacije gibanja.
Minolta se je pred leti združila s Konico, pozneje pa je skupno podjetje kupil Sony. Ves ta čas pa se je obdržal Minoltin standard (oziroma bajonet) za objektive, tako da lahko oba vaša objektiva brez težav uporabljate na Sonyjevih aparatih DSLR (ti so Alpha 900, 700, 350, 300 in 200). Glede na to, da ste navajeni delati z zrcalno refleksnim aparatom, svetujemo nakup enega od teh. Izstopa predvsem vstopni model Alpha 200, ki je sodobnik vašega Dynax 4. Aparat stane manj kot 400 evrov, skupaj z osnovnim objektivom okrog 520 evrov, v kompletu z dvema objektivoma (18-70 mm ter 75-300 mm) pa dobrih 600 evrov. Velja omeniti, da ima večina digitalnih aparatov SLR (tudi omenjena A200) tipalo, manjše od velikosti navadnega filma. To pomeni da se vsi objektivi (torej tudi vaša dva) obnašajo, kot da bi jih pomnožili s faktorjem 1,5. 50 mm objektiv tako postane 75 mm objektiv. Izjema je najdražji aparat, model Alpha 900, ki ima enako veliko tipalo kot film, je pa zato zelo drag, ohišje velja 2850 evrov.
Programerji pri razvoju novih programov včasih zaradi lažjega testiranja počnejo prav hecne reči, pogosto pa pri tem pozabijo "pospraviti" za seboj. Nekaj takega se je očitno zgodilo tudi v Googlu pri razvoju platforme Android. Novi telefon T-Mobile G1 se preprosto vnovič zažene, če v kateremkoli programu, recimo odjemalcu elektronske pošte, vtipkamo besedo "reboot", To, kar je ena najbolj bizarnih napak v zadnjem času, je odkrilo nekaj uporabnikov povsem slučajno, med tipkanjem besedil. Google je med tem "napakico" že popravil. Kaj za vraga so mislili?
Elektronski papir bo spremenil naša življenja. Elektronski papir bo izrinil navadnega. Elektronski papir bo rešil drevesa. Pa bo res tako, ali pa bo elektronski papir šel po poti pisarne brez papirja, ki nam jo tudi že obljubljajo kakšno četrtletje?
Pojavil se je bralnik. Mini aparat žepnega formata, ki ponuja vsebine knjig na zaslonu. Tiskana knjiga, ki je od Guttenberga dalje suvereno dominirala, je dobila novega tekmeca. Klasični računalnik, na katerem ste lahko prebirali knjižne vsebine, navzlic svoji priročnosti ni postal resen konkurent knjigi. Napornost gledanja v bleščavi zaslon je tak hendikep, da knjige ne ogrozi.
1. V običajnem "diamantu" (HTC Diamond) merilec pospeškov skrbi za zasuk zaslona vedno, out-of-the-box, na Touch Pro pa to ni delovalo, niti tega nismo
našli med nastavitvami. Med brskanjem tega nismo preizkušali, prav tako
nismo igral iger.
Tisti bolj izkušeni (da ne rečemo, starejši) ljubitelji zabavne elektronike pogosto malo za šalo, malo zares tarnajo, da izdelovalci že lep čas ne delajo tako zanesljivih izdelkov kot nekoč. Čeprav take trditve pogosto temeljijo predvsem na občutku, ne na trdnih dokazih, je dejstvo, da je kar nekaj razlogov, zakaj bi bilo smiselno podaljšati življenjsko dobo izdelkov. Ne nazadnje izdelek, ki je dlje čase v rabi, manj onesnažuje okolje. Japonski izdelovalec matičnih plošč Giagabyte je prisluhnil tem kritikam in predstavil novo družino izdelkov, imenovano Ultra Durable 3, ki imajo v svojih povezavah dvakrat več bakra kot običajne matične plošče. Več bakra pomeni manjšo upornost, boljši izkoristek energije, pa tudi daljšo življenjsko dobo. Skrbno so izbrali tudi druge komponente, kot so na primer kondenzatorji, in dosegli življenjski cikel vsaj 50.000 ur, precej več kot navajajo za današnje običajne izdelke. Ali smo omenili, da so te plošče tudi bolj primerne za "navijanje"?
O tem smo sicer že pisali (in še bomo), nazadnje v tem članku, ki opisuje dogodivščine kolega, ki je imel pri nakupovanju manj sreče kot vi:
www.monitor.si/clanek/realne-nevarnosti-virtualnih-nakupov/
Eden od razlogov, zakaj je Apple v zadnjih letih vse bolj uspešen, je zagotovo tudi ta, da izdelujejo tako strojno opremo kot operacijski sistem za svoje računalnike. Tako lahko bolje prilagodijo delovanje obeh gradnikov. V zadnjem času je vse večkrat slišati, da bodo morda drugi velikani na področju računalništva tak koncept začeli kopirati. Po nekaterih informacijah naj bi Hewlett-Packard, sicer največji izdelovalec osebnih računalnikov, razmišljal o razvoju svojega operacijskega sistema, ki bi bil bolj prijazen od okolja Windows Vista in bolj podoben MacOS. Temeljil naj bi na Linuxu, vendar s številnimi spremembami, zlasti na področju upravljanja uporabniškega vmesnika, denimo pri zaslonih, občutljivih za dotik. HP namreč prodaja računalnike TouchSmart PC, s katerimi ima še velike načrte.
Kupci pričakujejo, da imajo sodobni prenosni računalniki zmogljivo grafiko in hkrati majhno porabo energije. Toda z namenskimi grafičnimi procesorji, ki so v rabi v večini današnjih zmogljivejših prenosnikov, je to zelo težko doseči. Kljub nasprotnim trditvam imajo izdelovalci cel kup težav z integracijo grafike v sistemske nabore oziroma same procesorje. Še največ težav ima največji med njimi, družba Intel, pri katerih grafika v sistemskih naborih močno zaostaja za namenskimi grafičnimi procesorji.
Ne, pri polju raid 0 to žal ni mogoče. V "resnih" strežnikih je sicer mogoče polja RAID 5 nadgrajevati s treh na štiri ali več diskov, pri majhnih NASih pa tudi to ni mogoče.
Nova moda, prej kot dejanska potreba, so nedvomno pomnilniški diski SSD. Videti je, da bo to ena najbolj vročih tehnologij v naslednjih dveh letih, saj se na vstop na to področje pripravljajo domala vsi izdelovalci klasičnih diskov, k njim pa moramo prešteti še množico ponudnikov, ki sicer izdelujejo izdelke s pomnilniki Flash RAM, kot so, denimo, SanDisk. Seagate namerava tako začeti prodajati lastne pomnilniške diske v začetku leta 2009. To seveda pomeni, da bodo cene najbrž začele krepko padati. Danes je cena še vedno nekako 3,6 dolarja na GB, to je vsaj petnajstkrat več kot pri klasičnih diskih. Analitiki menijo, da lahko s primernim volumnom proizvodnje in nekaterimi tehničnimi novostmi razliko odpravijo že v nekaj letih, čeprav bodo dolgoročno magnetni diski še vedno v prednosti glede absolutne zmogljivosti. Seagate, denimo, za naslednje leto napoveduje 3,5-palčni disk z zmogljivostjo 2 TB.
O panoramskih fotografijah smo v Monitorju že pisali, a smo takrat zgodbo kar precej omejili - omenjali smo le panorame, ki se razširjajo v eno smer. Ker pa si pri ogledovanju sveta navadno privoščimo malo več svobode in pogled premikamo tudi gor in dol, se posvetimo še drugi vrsti panoramskih fotografij - prostorskim slikam.
Pismo smo morali zaradi dolžine nekoliko skrajšati in prirediti.
Spletna solata je s popularizacijo spletnih dnevnikov, ki so s preprostim vmesnikom in spodobno obliko navdušili več deset milijonov ljudi po vsem svetu, postala bogatejša še za nekaj glav radiča. Ljudje so se morali iz pasivnih klikerjev po spletnih mestih, na katerih se je vsebina spreminjala nekajkrat na leto, preleviti v spletne lovce, ki so vsak dan spreminjajoče se spletne vsebine konzumirali hitro in sproti. Na pomoč jim je prišla tehnologija, ki je zelo olajšala urejanje in prebiranje blogov.
Položaj domačih uvoznikov in prodajalcev strojne opreme sta v zadnjih letih močno spremenila dva vladna ukrepa, natančneje uredbi. Prva, o kateri smo v Monitorju že pisali, jim je naprtila dodatne stroške za razgradnjo stare opreme, z drugo pa jim je država obesila dodaten davek, iz katerega naj bi se poplačali avtorji, prikrajšani zaradi nepooblaščenega kopiranja njihovih del.
Vse kaže, da bomo tudi v Sloveniji letos dobili prve televizijske kanale v visoki ločljivosti lastne produkcije in morda jih boste ob izidu te številke Monitorja že lahko spremljali prek digitalnega kabelskega omrežja (DVB-C) ali prek digitalne prizemeljske televizije (DVB-T). HDTV letos "osvaja" Evropo, samo v zadnjega pol leta se je število satelitskih kanalov v visoki ločljivosti povečalo za vsaj sto.
V družbi Gartner, ki slovi po pogosto odmevnih trditvah in ugibanjih, menijo, da bo imel Microsoft z operacijskim sistemom Windows v prihodnosti vse več težav. Če se koncept, metode dela in še kaj v Microsoftu ne bodo spremenili, napovedujejo celo zaton tega doslej najuspešnejšega okolja. Kot dokaz navajajo več ugotovitev. Predvsem dolge razvojne cikle vsake nove različice, kar Microsoftu onemogočajo inovacije, to pa številni tekmeci danes že počnejo hitreje. Drugi razlog je pomanjkanje modularnosti operacijskega sistema, kar bo onemogočilo uporabo na različnih vrstah naprav. Prav prihod cenejših in preprostejših prenosnikov utegne biti za Microsoft velik problem, saj Windows Vista na njih večinoma ne bo deloval, pač zaradi zahtev po zmogljivi strojni opremi. Med preostalimi argumenti naštevajo pomanjkljivo združljivost med različicami, selitev klasičnih programov v splet in seveda cenovno politiko. Vprašanje je, ali gre za dolgovidnost ali kratkovidnost Gartnerja?
Res je, tokrat tega nismo naredili. Hvala za opozorili, bomo upoštevali.
Čeprav že dalj časa vemo, da so pametni telefoni področje, na katerem lahko v prihodnje pričakujemo največji razvoj, je videti, da je pred nami prava bitka med že uveljavljenimi, najbrž pa tudi nekaterimi novimi ponudniki vse bolj vsestranskih mobilnih naprav. Ta hip vsi gledajo, kaj počne Apple, hkrati pa se temeljito pripravljajo z novimi valom naprav, ki bo nared še pred koncem leta. Videti je, da je med vsemi najbolj željan uspeha prav Microsoft; eden izmed vodilnih je nedavno napol uradno omenil, da želijo do leta 2012 na tem segmentu doseči % tržni delež. Če je vsaj polovica od tega res, lahko pričakujemo čudesa, saj ima Microsoft danes obvladuje približno 13 % tega trga, tekmeci pa zagotovo ne spijo.
Na spletnih straneh, v forumih, klepetalnicah in drugih internetnih storitvah se vsak dan srečujemo z velikanskim in neobvladljivim številom uporabniških imen in gesel. Zaradi take poplave zahtev gesla in uporabniška imena na vseh straneh izbiramo bolj ali manj enako. Poskusi reševanja te zagate niso novi - omenimo le Microsoft s tehnologijo Passport, ki se je kasneje preimenovala v Microsoft Windows Live ID. Vendar se nobena izmed rešitev ni uveljavila, predvsem zaradi sumničavosti uporabnikov do podjetij, ki ponujajo te tehnologije. Ali je tudi OpenID le še en poskus, ki bo spodletel?
Dokler ni Microsoft leta 1996 predstavil ActiveX, je bil splet veliko varnejši. Kajti vsaka izvršna koda, ki je distribuirana prek medmrežja, je poligon za razvijanje novih načinov zlorab. ActiveX je očitno idealen poligon za kaj takega. Zadostuje bežen pogled na priljubljeno "skladišče" izkoriščevalske kode, Milw0rm. Med zadnjimi tridesetimi "remote exploiti" je kar 23 posledica katere izmed varnostnih vrzeli v ActiveX.
Ameriško sodišče je obsodilo na devet let zapora Jeremyja Jaynesa, ki so ga aretirali že leta 2003 zaradi množičnega razpošiljanja nezaželene pošte. Podjetni Jaynes je že tedaj poslal okrog 10 milijonov sporočil na dan, na sodišču pa se je zagovarjal s svobodo govora. Toda oglaševal je tudi lažne izdelke in storitve, zato je sodišče presodilo, da načelo svobode govora tu ne velja. Še je pravica na tem svetu, lahko dodamo in upamo, da bo to nagnalo srh v kosti vsem, ki poskrbijo za 90 % nezaželenih sporočil v naših poštnih predalih.
Pobrskali smo po naši tabeli prenosnikov in našli podatke za oba preizkušena prenosnika. Iz rezultatov je lepo razvidno, da je prenosnik v Windows XP hitrostno napredoval.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
