Članki

Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.

  • Tehnomanija: december 2006

    Zadnje novice iz Japonske govorijo o tem, da bo konec leta 2007 morda vendarle konec nesmiselnega tekmovanja med konkurenčnima zapisoma blu-ray in HD-DVD, čeprav posredno. NEC, Broadcom in STMicroelectronics že razvijajo vezje, ki bo po napovedih znalo prebirati zapise tako na ploščah blu-ray kot HD-DVD v isti napravi. Poglavitna ovira so predvsem različni algoritmi stiskanja in standardi za nadzor digitalnih vsebin, a bodo spretni inženirji to, kot kaže, presegli. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali bomo podobno združljivost dosegli tudi na strani zapisovanja in kdaj. Če bi sodili na podlagi zgodovine razvoja standarda DVD (spomnite se časov z dilemo +RW ali -RW), je najbrž tudi to le še vprašanje časa.

    Objavljeno: 19.12.2006 12:37 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor December 2006
  • Tehnomanija: november 2006

    Sonyjeva afera z akumulatorji dobiva vsak dan nove razsežnosti. To, kar se je začelo z vpoklicem akumulatorjev za prenosnike družb Dell in Apple, se je nadaljevalo še z družbami Lenovo, Toshiba, Fujitsu in Fujitsu Siemens, Hitachi, Sharp in izdelki družbe Sony. Do tega trenutka med večjimi izdelovalci le Hewlett-Packard ni napovedal vpoklica za svoje izdelke. Ostaja še odprto vprašanje, kaj v svoje izdelke vgrajujejo tajvanski, korejski in kitajski izdelovalci in ali imajo pogum in odgovornost za podoben korak. Ko sem se lotil pisanja tega prispevka, je bilo po svetu vpoklicanih že več kot 7 milijonov akumulatorjev. Analitiki napovedujejo, da bo končna številka zagotovo višja od 10 milijonov. Škoda za Sony je velikanska - po nekaterih ocenah že presega pol milijarde dolarjev, če ne upoštevamo morebitnih odškodninskih zahtevkov, ki jih nekateri že napovedujejo. Ob tem pa strokovna javnost meni, da bo pravo posledico Sony utrpel šele čez čas, saj izdelovalci kratkoročno nimajo zadosti alternativnih virov, zato prehod na druge izdelovalce ne bo trenuten. Največ bosta pridobila poglavitna tekmeca - Sanyo in Panasonic, za Sony pa celo ugibajo, da se bo po koncu afere morda celo umaknil s področja akumulatorjev.

    Objavljeno: 28.11.2006 02:51 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor November 2006
  • Pisma bralcev: november 2006

    Opomba uredništva: po našem posredovanju na T-2 so se serviserji vendarle oglasili in ugotovili, da je napaka na Telekomovi strani oziroma da je povezava prekinjena zaradi udara strele. Telekomov serviser je seveda ugotovil popolnoma nasprotno (da je kriv T-2), vendar je povezava po njegovem odhodu čudežno začela delovati. Tako T-2 kot Telekom sta med obiski čas trošila tudi za antipropagando drug drugega. Skratka, zgodba je skoraj do pičice enaka, kot smo jo pred slabim letom doživeli tudi sami:

    Objavljeno: 28.11.2006 02:51 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor November 2006
  • Zgodovina osebnih računalnikov

    Poleti smo praznovali 25-letnico pecejev. Spomladi so dopolnili 30 let jabolčni računalniki. Pred 40 leti je začelo delovati prvo društvo ljubiteljev računalnikov. Dovolj povodov torej za to, da se podamo na še en zgodovinski sprehod in si ogledamo, kako je nastalo in se razvilo orodje, ki ga vsi uporabljamo - osebni računalnik.

    Objavljeno: 28.11.2006 02:49 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor November 2006
  • Odprt in varen

    Varno in zanesljivo delovanje računalnika danes marsikomu pomenita precej več kot pred desetletjem ali dvema, ko so številni temeljni računalniški programai nastajali brez prevelikega razmisleka o varnosti.

    Objavljeno: 7.11.2006 11:22 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Oktober 2006
  • Pisma bralcev: oktober 2006

    Res, sama grafična kartica ne igra velike vloge, nekolikšno pa vendar. Razlike se zreducirajo bolj ali manj le na to, kakšna je frekvenca grafičnega procesorja na kartici in kakšna je frekvenca dostopa do vgrajenega pomnilnika. To dvoje (in vrsta nameščenega hladilnika) pogojuje tudi to, kakšne so možnosti dodatnega navijanja hitrosti. Vendar lahko za veliko večino smrtnikov posplošimo - grafična kartica je enako grafični procesor.

    Objavljeno: 7.11.2006 11:22 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Oktober 2006
  • Tehnomanija: oktober 2006

    V silicijevi dolini morda nastaja nov strateški pakt. Eric Schmidt, sicer direktor družbe Google, je nedavno vstopil v upravni svet družbe Apple, v katerem bo imel priložnost tesno sodelovati s Stevom Jobsom. Čeprav taka imenovanja v računalniški industriji niso redkost, mnogi poudarjajo, da poteza ni kar tako in ima cilj, a ta seveda javnosti ni znan. Schmidt je zelo vesel, da bo lahko sodeloval pri nadaljnjem ustvarjalnem razvoju, ki ga pooseblja Apple, nekateri pa že menijo, da je to zelena luč za morebitno sodelovanje med družbama. Tak pakt bi bil vsekakor zelo resna alternativa Microsoftu, saj sta že danes oba ponudnika vse resnejša alternativa gigantu iz Redmonda.

    Objavljeno: 2.11.2006 09:01 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Oktober 2006
  • Pisma bralcev: september 2006

    Težava je najverjetneje v Microsoftovem popravku MS06-025, ki ste ga kot uporabnik Windows 2000 prejeli 13. junija letos. Popravek sicer zakrpa razpoko, ki je teoretično omogočala, da bi napadalci v strežniku izvedli katerikoli program, vendar žal (kako predvidljivo) prinaša novo. Windows Server namreč telefonski številki, ki jo uporabnik vtipka za povratni klic, odbije zadnjo številko. Zato uporabnik povratnega klica seveda nikoli ne prejme. Microsoft je napako priznal, a zaenkrat še ni popravka. Začasna rešitev je kljub temu preprosta - uporabniki naj telefonski številki, ki jo vpisujejo, na koncu dodajo še eno številko. Če je številka, na katero želijo prejeti klic, 01 1234567, naj za povratni klic ponudijo 01 12345678...

    Objavljeno: 26.9.2006 11:31 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor September 2006
  • Navidezno ali resnično?

    Novi Intelovi in AMDjevi procesorji strojno podpirajo virtualizacijo, nekaj torej, kar so veliki računalniki podpirali že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Pa je nova podpora res enakovredna tej "zaresni" virtualizaciji in ali res kaj pripomore pri programski virtualizaciji (Vmware...), kot jo poznamo danes?

    Objavljeno: 26.9.2006 11:31 | Avtor: Matej Šmid | Monitor September 2006
  • Tehnomanija: september 2006

    Boj med Intelom in AMD je vedno bolj napet, tako da so zaposleni v obeh podjetjih poletje bržkone preživeli kar na delovnem mestu. Kljub temu da je Intel z novim procesorjem Core 2 Duo slavil (kratkoročno) zmago pri doseganju absolutne zmogljivosti, pa je resnični zmagovalec v zadnjih nekaj mesecih AMD. V tem času mu je namreč uspelo to, za kar si je prizadeval dolga leta - prepričal je velike izdelovalce, da so njegove izdelke uporabili v svojih poglavitnih izdelkih. Videti je, da mu je še posebej uspelo na področju strežnikov, kjer so nad Opteroni navdušeni pretežno vsi ponudniki, od IBM, HP, Della do Suna. Nekoliko večje presenečenje je, da so ti izdelovalci le malo zatem oznanili, da bodo AMD izdatno podprli tudi pri namiznih in prenosnih računalnikih. Tako lahko AMD že v nekaj četrtletjih pridobi tržni delež, o katerem je še nedavno lahko samo sanjal.

    Objavljeno: 26.9.2006 01:15 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor September 2006
  • Pisma bralcev: julij-avgust 2006

    Ko sem brskala po internetnih straneh, sem med drugimi našla tudi vašo stran. Zato sklepam, da bi mi vaša pomoč prišla prav. Hodim na ekonomsko fakulteto in pri enem izmed predmetov moramo narediti seminarsko nalogo. Moja naloga je opisati in navesti razlike oziroma primerjati Oracle in MySQL. Ne vem, kaj narediti. Zato se obračam na vas z željo, da bi mi kako pomagali. Za odgovor se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!

    Objavljeno: 25.9.2006 14:05 | Avtor: Matjaž Horvat | Monitor Julij 2006
  • Tehnomanija:julij-avgust 2006

    Po tem, ko so v Microsoftu konec maja z velikansko medijsko pozornostjo objavili doslej najobsežnejši "preizkusni" program svojih prihajajočih izdelkov (Windows Vista, Office 2007, Longhorn Server), je v javnost prodrla tudi manj znana, za druge ponudnike dokaj negativna plat Microsoftovih prizadevanj, da v svojih novostih ponudijo "vse za vsakogar". Najprej se je Symantec odločil, da bo tožil svojega dolgoletnega, nepogrešljivega partnerja za kršenje patentnih pravic, ki so jih dobili z nakupom Vertiasa. Le nekaj dni zatem je na gladino navidez mirne vode priplaval spor z družbo Adobe, ki traja že nekaj časa.

    Objavljeno: 29.8.2006 02:05 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Julij 2006
  • Wikipedija od W do A

    Wikipedije bralcem Monitorja verjetno ni treba posebej predstavljati, a smo ji kljub temu namenili obsežen prispevek, v katerem boste izvedeli vse, kar morate vedeti o prosti spletni enciklopediji. In še nekaj malenkosti za povrh.

    Objavljeno: 29.6.2006 23:09 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Junij 2006
  • Pisma bralcev: junij 2006

    Že nekaj časa se govori o holografskih diskih, ki naj bi bili zelo podobni današnjim disketam in malo manjši, kot so ploščki velikosti 12 cm. Podjetja, kot sta InPhase in Maxell, naj bi že večkrat predstavila omenjene diske; najprej 200 in 300 GB, zatem pa še do 3 TB v več plasteh. Ker pa so terabajtne zmogljivosti zelo iskane, se sprašujem, ali bodo holografski diski postali del rešitev optičnih tehnologij, kot so DVD in modri laser ter HD-DVD? Ali bo holografska periferija premogla tudi izdelke, kot so nosilci, knjižnice, izmenjevalci in duplikatorji? Mislim, da pri takšni novosti, kot so holografski diski in izdelki, ne bi bilo slabo, ko bi naročniki in bralci publikacij izvedeli kaj več o tem.  

    Objavljeno: 29.6.2006 23:09 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Junij 2006
  • Tehnomanija: junij 2006

    Nobena skrivnost ni, da je boj za uporabnike pogosto brezplačnih spletnih storitev pravzaprav boj za oglase in oglaševalce. Google veliko večino svojih prihodkov ustvari prav na ta način, zdaj pa želijo zgledu slediti tudi drugi računalniški velikani. Apple bo, kot kaže, oglaševanje kmalu vgradil v svoj spletni servis iTunes, ki vodi na področju prodaje digitalne glasbe. Napster, ki tekmuje daleč zadaj, se je moral na to odzvati s tem, da ponuja celo brezplačno poslušanje glasbe (do petkrat zapored), samo da bi privabil oglaševalce. Microsoft pa se je odločil, da bo opustil dosedanji oglaševalski sistem, ki si ga je sposodil od Yahooja, in zdaj stavi na svojo tehnologijo AdCenter. Dodatno so se okrepili še z nakupom družbe Massive, pionirja reklam, ki se vrtijo med računalniškimi igrami. Kdor bo želel uporabljati brezplačne storitve, naj se kar pripravi na poplavo oglasnega gradiva.

    Objavljeno: 27.6.2006 15:10 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Junij 2006
  • Od WorldWideWeba do Ognjerepca

    Spletni brskalniki so lep zgled bliskovitega razvoja računalništva. Dandanes si računalništva brez njih sploh ne moremo več predstavljati, za njimi je pestra in zanimiva zgodovina, pa vendarle je prvi nastal pred komaj petnajstimi leti.

    Objavljeno: 30.5.2006 11:51 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Maj 2006
  • Pisma bralcev: maj 2006

    Imam vprašanje o izrabi raznih orodij, ki omogočajo šifriranje podatkov. Zanima me, ali poznate kakšno orodje, ki omogoča izrabo šifriranih volumnov na dveh različnih računalnikih. Npr. na USB ključu si naredim volumen, ki je šifriran, ta volumen pa želim nato uporabiti na domačem računalniku, kjer bi imel enako orodje za šifriranje podatkov.

    Objavljeno: 30.5.2006 04:03 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Maj 2006
  • Tehnomanija: maj 2006

    V začetku aprila je Apple spet presenetil javnost s tem, ko je objavil program Boot Camp, ki omogoča zagon operacijskega sistema Windows na računalnikih Macintosh, poleg operacijskega sistema Mac OS in v popolnem sožitju z njim. Ob tem so zagotovili tudi vse ustrezne gonilnike, da Windows nemoteno deluje v jabolčnih računalnikih. Hkrati pa še vedno dajejo povsem jasno vedeti, da ne nameravajo prodajati Oken. Zakaj se je torej Apple odločil za ta korak? Eden od možnih odgovorov je v tem, da Apple sebe še vedno vidi predvsem kot izdelovalca strojne opreme, ki programe izdeluje predvsem zato, da prodaja računalnike (in drugo opremo). Kljub temu se je težko otresti občutka, da Apple tudi tokrat ni povedal vse zgodbe. Zanimivo je tudi, da je Boot Camp objavil le nekaj dni za tem, ko je isti korak, zagon Windows XP, uspel tudi neodvisni skupini zagretih navdušencev. Presenetljiv je tudi odziv javnosti, še posebej iz poslovnega sveta, ki korak pozdravlja z navdušenjem. Kot kaže, si ljudje silno želijo Macov - toda z okoljem Windows.

    Objavljeno: 29.5.2006 21:50 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2006
  • Velika vojna formatov

    Leto 2006, pa tudi 2007, bosta v znamenju dveh novih visoko zmogljivih DVD standardov. Blu-ray in HD-DVD nadaljujeta že leta trajajočo vojno formatov.

    Objavljeno: 4.5.2006 16:10 | Avtor: Esad Jakupović | Monitor Maj 2006
  • Ploski zasloni pod drobnogledom

    Monitorji z zasloni LCD so že tako rekoč povsem izpodrinili klasične monitorje s katodno cevjo, podobno usodo pa pravkar doživljajo tudi klasični televizorji. Vendar LCD ni edina tehnologija, ki v monitorjih in televizorjih prodira v naše domove, zato bomo pokukali v ohišje sodobnega televizorja in si ogledali dve stari in tri prihajajoče tehnologije ploskih zaslonov.

    Objavljeno: 25.4.2006 13:27 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor April 2006
  • Pisma bralcev: april 2006

    Najprej vse pohvale za vaše strokovne članke! Še posebej sem se razveselil zadnjega o ADSL2+, ki je strokovno razjasnil večno temo internetnih forumov, navijanja za tega ali onega ponudnika in pojasnil, zakaj nekaterim deluje DSL brezhibno brez vnovičnega zagona modema, drugim pri istem ponudniku pa ne :).

    Objavljeno: 24.4.2006 23:58 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor April 2006
  • Tehnomanija: april 2006

    Ali še kdo verjame izjavam Googla, da ne načrtuje pisarniškega paketa? Po nakupu spletnega urejevalnika besedil Writely in namigih, da bodo kmalu predstavili tudi spletni program za vodenje koledarjev, se zdi, da v primerjavi s tipičnimi pisarniškimi paketi manjkata le še program za predstavitve in preglednica. Tudi pomotoma objavljene informacije o projektu spletne hrambe datotek GDrive potrjuje, da se vse giblje v tej smeri. Zdi se, da Google načrtno noče povečevati pričakovanj, dokler ni vse nared, vsekakor pa je jasno, da ima s svojimi spletnimi storitvami ambicijo nadomestiti veliki del programov, ki jih danes uporabljamo v osebnih računalnikih. S tako strategijo ni več nemogoč še nedavno sanjski cilj vsakega računalniškega podjetja - postati družba, vredna več kot 100 milijard dolarjev.

    Objavljeno: 24.4.2006 18:51 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor April 2006
  • FAST, hitrejši TCP/IP

    Za pohitritev prenosa podatkov prek internetnega omrežja danes prevladujejo različne tehnike, ki poizkušajo povečati predvsem pasovno širino fiksnih ali brezžičnih povezav. Hitrost pa dejansko ni odvisna zgolj od fizičnih zmogljivosti, temveč ima pomembno vlogo tudi ustrezno delo s podatkovnimi paketi oziroma nadzor nad prenosom podatkov. Hitri protokol FAST odpravlja nekatere ključne probleme aktualne infrastrukture in postreže s trikrat hitrejšo izmenjavo.

    Objavljeno: 24.4.2006 18:49 | Avtor: Aljoša Jerman Blažič | Monitor April 2006
  • Pisma bralcev: marec 2006

    Odločil sem se, da vam napišem nekaj besed na temo razvoja informacijskih sistemov v zadnjih desetih letih.

    Objavljeno: 28.3.2006 15:13 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Marec 2006
  • Pisma bralcev: februar 2006

    V času, ko se T-2 prepira s Telekomom, se jaz ukvarjam s tem, da mi doma ne bi bilo treba uporabljati GPRS na ročnem računalniku za prebiranje elektronske pošte.

    Objavljeno: 28.3.2006 15:12 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2006
  • Pisma bralcev: januar 2006

    Kupujem nov zaslon LCD za približno 85.000 tolarjev, pa me zanima, katerega naj kupim. Uporabljal ga bom za brskanje po spletu, pisarniška dela in igre. PC je nov, tako da je zdaj na vrsti zaslon. Pri trgovcu imam ugledan Neovo M19B, pa me zanima, ali ga je pametno kupiti in ali trg ponuja kaj boljšega, oz. kaj mi priporočate.

    Objavljeno: 28.3.2006 15:12 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Januar 2006
  • Odprtokodno usmerjanje

    Nekateri internetni usmerjevalniki, namenjeni rabi doma, v resnici zmorejo dosti več, kot navajajo izdelovalci. Skrivnost je v izboljšani strojni programski opremi (firmware), napisani s strani računalniških zanesenjakov.

    Objavljeno: 28.3.2006 01:56 | Avtor: Grega Šimenc | Monitor Marec 2006
  • Generacija 3,5, pohitreni UMTS

    Še preden je zaživel tretji rod mobilnega omrežja, je postalo jasno, da temeljne prenosne hitrosti (do 384 Kb/s) ne bodo kos zahtevam, ne samo prihajajočim, temveč tudi trenutnim (internetnim) storitvam. Za omrežje UMTS so bile zato razmeroma hitro pripravljene razširitve, ki bodo na podlagi trenutne infrastrukture povzdignile podatkovni prenos do teoretičnih 14,4 Mb/s, kar ponekod celo prekaša danes razširjene širokopasovne povezave v stacionarnem omrežju.

    Objavljeno: 28.3.2006 00:22 | Avtor: Aljoša Jerman Blažič | Monitor Marec 2006
  • Od mehaničnega Turka do digitalnega velemojstra

    Razvoj računalniškega šaha ima zanimivo in pestro zgodovino, tesno prepleteno z razvojem računalništva. Bil je vzpodbuda za raziskovalce in inženirje, pa tudi nekakšno merilo za zmogljivost računalnika za vse tiste, ki jim megaherci in gigaflopi niso veliko pomenili. Čim bolje je znal računalnik igrati šah, tem zmogljivejši je bil.

    Objavljeno: 28.3.2006 00:22 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Marec 2006
  • Tehnomanija: marec 2006

    Večni dvoboj na področju zmogljivosti mikroprocesorjev je ubral nova pota. To, kar so bili v preteklosti megaherci, postajajo zdaj procesorji z več jedri. Med tem, ko dvojedrni procesorji šele dodobra prihajajo na trg, se izdelovalci že pripravljajo na novo bitko procesorjev s štirimi jedri, ki naj bi se zgodila predvidoma leta 2007. Tako Intel kot AMD bosta v kratkem razgrnila svoje strategije na tem področju, a to ni zanimivo za vsako rabo. Medtem ko procesorje z več jedri brez težav vidimo v strežnikih, ki obdelujejo veliko količino podobnih transakcij (na primer strežba spletnih strani), je namreč vzporedno izvajanje kode v računalnikih za osebno povsem druga pesem. Velika večina današnjih programov, denimo, sploh ne zna izrabiti več jeder, vprašanje pa je tudi, koliko lahko tak pristop posameznemu uporabniku koristi tudi v prihodnje. Intel in AMD pa omenjata, da bo razvoj procesorjev morda nekega dne pripeljal do izdelkov, ki bodo imeli tudi po deset ali celo sto jeder na čip. Zdi se, da nas v tem primeru čakajo še korenite spremembe.

    Objavljeno: 27.3.2006 23:42 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2006

Arhiv

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

0dAqUiHKe3c

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji