Članki
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Google je lani začel izdatno promovirati in vklapljati dvostopenjski prijavni/avtentikacijski mehanizem, s katerim lahko uporabniki njihovih storitev dodatno zavarujejo in omejijo dostop do svojih uporabniških računov. »Dvostopenjski avtentikacijski mehanizem prispeva k 50-odstotnemu zmanjšanju »ugrabitev« uporabniških računov,« so odločitev pojasnili ob začetku kampanje, ki so jo začeli na mednarodni dan spletne varnosti.
V času, ko je na naslov enega največjih družabnih omrežij na svetu prispela nespodobna ponudba najbogatejšega Zemljana, se odpravimo v preteklost in poglejmo, kako je nastala spletna storitev, brez katere bi naši politiki ustrelili marsikaterega kozla manj. Govorimo seveda o Twitterju in zgodbi, ki spominja na zaplete ter izdajstva klasičnih angleških dram.
O aplikaciji, s katero je policija zbirala podatke o novinarjih na protestih.
Ruski odklop od spletnih storitev Zahoda je bil nenaden in totalen, tako kot so državo odrezali od globalnih trgovinskih poti v resničnem svetu.
Med milijoni aplikacij na spletnih tržnicah za platformi Android in iOS se kljub preverjanju znajdejo tudi gnila jabolka, ki vohunijo za uporabniki, smetijo z oglasi ali preprosto ne počno ničesar. Google in Apple redno brišeta plevel, končni uporabniki pa zanj največkrat izvedo le, če jih preseneti obvestilo na telefonu, da je bila nameščena aplikacija samodejno odstranjena zaradi škodljivosti. Problem še ni pereč, se ga je pa koristno zavedati.
Sonia Livingstone, profesorica na londonski univerzi London School of Economics and Political Science, ki se zadnja leta ukvarja predvsem z otrokovimi pravicami v digitalni dobi, izpostavlja, da je razmišljanje o uporabi zaslonov, ki je osredotočeno zgolj na čas, zastarelo, saj izhaja iz časov, ko so bili zasloni namenjeni le zabavi.
Najpreprostejša naloga se lahko izkaže za zelo kompleksno. Medtem ko računalniki sami brez težav izvajajo milijarde izračunov na sekundo in vsebujejo kompleksna vezja za štetje ciklov ter uravnavanje frekvenc, je natančno merjenje časa dovolj težaven problem, da potrebujejo pomoč. Tudi najmodernejši računalniki štejejo sekunde nenatančno, zato morajo redno spraševati druge. Programerji pa imajo medtem druge težave, med katerimi so na prvem mestu operacije s časom, časovni pasovi in prestopne sekunde.
V časih, ko se malodane vsi programski izdelki selijo v oblak, se na to pot podaja še zadnja, morda ena najbolj tradicionalnih programskih kategorij: računalniške igre. Ponudba je na prvi pogled zelo mikavna. Namesto nakupa dragih lokalnih računalnikov ali igralnih konzol, sploh pa iger, vse skupaj najamemo kot storitev v oblaku. In to za le delček vložka v lokalno opremo. A trenutno stanje na tem nastajajočem področju ni tako rožnato, kot se zdi in oglašuje.
Glasba dokazano zmanjšuje stres, še več različnih prednosti pa ima igranje lastne glasbe, ki povečuje produktivnost, izboljša ustvarjalnost in gradi samozavest. Žal je učenje igranja na večino glasbil precej zahtevna stvar. Na srečo obstaja mala kitara, za katero ne potrebujemo dragega učitelja ali več let vaje, da bi z igranjem nanjo osrečevali sebe in bližnje. Reče se ji ukulela in zanjo potrebujemo zgolj voljo ter naslednje aplikacije.
Analitiki so direktorjem podjetij in vodjem IT že vrsto let svetovali, naj v poslovanje uvedejo agilnost. Nedavni dogodki so vnovičen dokaz, zakaj sta hitrost in prilagodljivost v poslu (in IT) tako zelo pomembni. Kako ju doseči?
Hibridno je modno, hibridno je učinkovito, a hibridno je tudi zahtevno za upravljanje in odpravljanje napak.
Ljudje podatke ustvarjamo in porabljamo »kot nori«, zato tudi podatkovni centri hitro rastejo in se širijo. Postajajo namreč hrbtenica sodobnega poslovanja, hrambe informacij in digitalne zabave, ob tem pa so tudi med največjimi svetovnimi porabniki energije. Kako jih torej narediti trajnostne?
Infrastruktura je pomembna. Tudi ali predvsem za posel. Za podjetja pa so v času, ko digitalno poslovanje pridobiva vse večjo težo in pomen, zelo pomembni tudi digitalni temelji, torej sama IT-infrastruktura oziroma IT-okolje. Ali pa, če pogledamo še širše, gre kar za digitalne ekosisteme.
Datoteke NFT so eden izmed najbolj rastočih trgov na svetu, vsak teden se proda za deset milijard ameriških dolarjev vrednih digitalnih umetnin. NFT so lahko sleherna datoteka, opremljena (beri: skovana) z nezamenljivimi žetoni (angl. Non-fungible tokens). Sliši se zapleteno, a je z naslednjimi aplikacijami vse skupaj zelo preprosto in hitro smo lahko del te zgodbe tudi sami.
Angle Izredno preprosta aplikacija, ki izpiše, pod kakšnim kotom držimo telefon – uporabna kot enostavna vodna tehtnica.
tOndO keyboard Alternativna programska tipkovnica za naprave z operacijskim sistemom Android črke in znake razvrsti v šest krogov ter obljublja nevideno hitrost pri tipkanju.
Preglednice so danes nepogrešljivi pisarniški pripomoček, ki ga večina uporabnikov enači z Microsoftovim programom Excel. Čeprav je med programi za delo s preglednicami ta zagotovo najvidnejši in najstarejši, se zgodba o preglednicah ne začne z njim.
Vsaj ena komponenta v vseh telefonih je že desetletja enaka. Telefonu s kartico SIM povemo, kdo smo in s kom se povezujemo. A počasi bo tudi ta konstanta izpuhtela, saj najnovejši telefoni vsebujejo čip, na katerega lahko eSIM naložimo kar z interneta. Trend se seli tudi na tablice, pametne ure in druge povezljive naprave.
Dandanes je samoumevno, da lahko z računalniki brez težav zapisujemo besedila v vseh jezikih in pisavah, najsi gre za slovenske šumnike ali kitajske pismenke. Sistem, ki danes kodira več kot sto tisoč različnih simbolov, je zanimiva kombinacija domiselnosti s preudarnim načrtovanjem na eni strani in zgodovinske navlake na drugi. To so tudi razlogi, da med znaki najdemo kakec, lebdečega moža in nerazvozlano pisavo Minojcev.
Nekega jutra se zbudite, preverite mobitel in opazite, da se je število sledilcev na vašem Instagram profilu drastično povečalo. Nato se začnejo pojavljati nespodobna, žaljiva sporočila in svet, kot ga poznate, se sesuje. Tako so mnoge ženske opisale izkušnjo, ko so izvedele, da je nekdo brez njihove vednosti delil njihove intimne fotografije, ki so po novem na voljo tisočim in tisočim ljudem.
Malokdo pomisli, da za proizvodnjo čipov potrebujemo močne laserje, ki kljub imenu argon-fluorovi in kripton-fluorovi uporabljajo v glavnem – neon. Večino svetovne proizvodnje neona ustrezne čistosti za te laserje so proizvajali v Ukrajini, kjer je vojna ustavila delovanj tovarn. Se nam obeta še dodatno zaostrovanje krize na trgu čipov, ki se vleče vse od začetka epidemije?
Računalniške igre so v svetovnem merilu industrija, ki na nekaterih mestih že prehiteva velikost in zaslužke hollywoodske filmske industrije. Posamezni paradni konji te industrije za večletna obdobja zaposlujejo večstoglavo množico razvijalcev, animatorjev, piscev in drugega kadra, ki iz računalniških iger dela umetnost in kulturne znamenitosti informacijske družbe. V manjši meri tudi v Sloveniji.
Računalniške tablice so nekaj let veljale za nekoliko pozabljeno področje računalništva. Prihod koronavirusa je sprožil ponovno zanimanje za te naprave, nam pa dal pobudo za pregled stanja na trgu.
Klasično beleženje rezultatov na športnem dnevu, za namizno igro ali pri stavah v lokalni pivnici poteka s pisalom in papirjem v roki. Če ju nimamo ali pa bi radi ohranili planet čim bolj zelen, lahko to storimo s pametnim telefonom. Ta je vedno pri roki in kot že mnogokrat doslej izvrstno odigra ponujeno vlogo.
Fintech industrija spreminja izkušnjo uporabnikov pri opravljanju vsakodnevnih finančnih poslov. A preobrazba finančnih storitev se je šele dobro začela.
Danes ni enostavno biti banka. Te imajo relativno visoke stroške poslovanja, saj morajo pospešeno vlagati v (najnovejšo) tehnologijo, poleg tega pa jih lahko mimogrede (o)smešijo tehnološki konkurenti, ki na svojo stran pospešeno pridobivajo uporabnike (in bančne prihodke).
Bill Gates je pred skoraj tremi desetletji svet šokiral z izjavo, da svet potrebuje bančništvo, ne pa tudi bank. Leta 1994 ga ni razumel skoraj nihče. Panoga fintech je bila šele v povojih. Še danes si je težko predstavljati svet brez bank. Vključene so v naše vsakdanje življenje, posel bi se brez njih ustavil. Na drugi strani pa tehnološka podjetja obljubljajo finančne storitve, ki tekmujejo z bankami in jih v marsikaterem pogledu (močno) presegajo. Nekaterim fintech podjetjem je uspelo pridobiti stranke za svoje storitve in še naprej orjejo ledino, druga so propadla, tretja so prevzele kar banke same. Težko je napovedati, kdaj se bodo številne fintech inovacije uveljavile v vsakdanji praksi, a prehojena pot je vsekakor impresivna. Ne govorimo več o začetnikih, temveč o resnih konkurentih bankam. Te ne morejo več stati križem rok in le opazovati dogajanja ali pa se zanašati na regulatorje, da bodo duha svobodnejših finančnih storitev spravili nazaj v steklenico. Ne bodo ga, ker to preprosto ni mogoče.
Operacijski sistem iOS in z njim telefon iPhone ter tablica iPad nimajo namenske aplikacije, ki bi igrala vlogo dežurne štoparice pri športu, kuhi in drugih stvareh. Osnovno funkcionalnost štoparice sicer ponuja priložena ura Clock, a je za naprednejše zmožnosti treba seči po naslednjih aplikacijah.
Twilio Authy Ena najboljših aplikacij za dvofaktorsko avtentikacijo, med drugim ponuja oblačno varnostno kopijo ključev.
Spectra Sodoben pametni telefon pritegne marsikateri pogled in nujno vprašanje o specifikacijah. Za odgovore poskrbi Spectra.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih