Objavljeno: 25.10.2022 | Avtor: Dominik Cigala | Monitor November 2022

Legende - Bittorent: Gospod Hudournik

Močan tok vode ali druge tekočine se z angleško besedo imenuje »Torrent«, a je v zadnjih 20 letih dobila popolnoma drug pomen. Tako splošno znanega, da v slovenščini svoje besede za priljubljene tokovne povezave sploh nimamo. Vse se je začelo leta 2001, ko je na veleumno zamisel o delitvi datotek prišel oče protokola Bittorrent, Bram Cohen.

Vase zaprti Bram Cohen je v svojem svetu našel način, kako deliti velike datoteke po manjših koščkih, ki se prenašajo istočasno.

Bram Cohen je odraščal v soseski Upper West Side na Manhattnu v New Yorku. Bil je bister, a čuden, v svoj notranji svet zaprt otrok. Programiranja ga je učil njegov oče in pri desetih letih je bil že spodoben programer. Končal je srednjo šolo Stuyvesant High School in se vpisal na univerzo University of Buffalo. Študija ni končal, saj je univerzo po dveh letih zapustil, menda zaradi neznosnega dolgčasa. Zdravniki so mu diagnosticirali obliko avtizma aspergerjev sindrom. Bolezni Bram ni nikoli skrival, običajno je bila to prva stvar, ki jo je zaupal sogovorniku. Zaradi nje se ni nikoli rokoval, ni rad nosil čevljev ali se pogovarjal o nepomembnih stvareh.

Prva različica Bittorrenta je bila namenjena hitrejši in cenejši izmenjavi distribucij operacijskega sistema Linux.

Dvajsetletni mladenič ni imel stalne zaposlitve. Večino časa je posvetil reševanju uganke, ki ga je begala. Razočaran nad počasnimi prenosi datotek prek interneta, ki so bili odvisni predvsem od hitrosti računalnika na drugi strani, je želel najti rešitev, s katero bi lahko eno datoteko istočasno prenašal z različnih strežnikov, sejalcev. Večino dni je programiral pozno v noč. Živel je s prihranki in z limiti na kreditnih karticah. Uspelo mu je ustvariti prebrisan protokol, ki je večjo datoteko prenašal po koščkih, tudi od sejalcev, ki je niso imeli celotne. Tako so možnost sodelovanja dobili celo uporabniki z zelo majhno hitrostjo prenašanja. Prejete koščke je protokol na cilju sestavil v celoti in sejal naprej. Odprtokodni protokol, napisan v programskem jeziku Python, je Cohen poimenoval Bittorrent in ga leta 2001 sprva namenil računalniškim navdušencem za poceni izmenjavo distribucij prav tako odprtega operacijskega sistema Linux.

Preprosto in učinkovito metodo deljenja datotek so hitro posvojili novodobni pirati.

Preprosta in učinkovita metoda deljenja datotek je hitro postala priljubljena. Leta 2003 se je na spletu pojavila največja spletna stran z datotekami torrent – The Pirate Bay. Njeni skromni začetki, ko je s strežnikom s procesorjem 1,3 GHz in z 256 MB pomnilnika RAM na Švedskem stregla večinoma z lokalno vsebino, so hitro prerasli v uspešno zgodbo, ob kateri so zastrigli z ušesi tudi največji velikani zabavne industrije. Uporabniki so namreč na spletišče Pirate Bay nalagali predvsem avtorsko zaščiteno glasbo, filme, serije in igre. Upravitelji spletišča so zato imeli nemalo težav in bili leta 2009 celo obsojeni na leto dni zapora ter plačilo odškodnine v višini šest milijonov in pol ameriških dolarjev. Kljub temu je stran ob pomoči posredniških strežnikov dostopna še danes. Najstarejša aktivna datoteka na njej je (malce ironično) Revolution OS, dokumentarni film o gibanju za prosto programsko opremo, GNU in Linux.

A vrnimo se h Cohenu in v leto 2004, ko je z mlajšim bratom, Rossom Cohenom, in Ashwinom Navinom poskušal zgraditi posel okoli svojega, tedaj že svetovno razširjenega protokola. Od podjetja Doll Capital Management so pridobili slabih devet milijonov ameriških dolarjev kapitala in se lotili dela. Želeli so ustvariti spletno tržnico po vzoru spletišča eBay, kjer bi ustvarjalci kupcem nudili vsebine, ki zahtevajo občutljivo veliko prenosa podatkov. Denar bi pritekal bodisi od njih bodisi od oglaševalcev. Podjetje je že od samega začetka imelo precej težav z vodstvom, Bramov brat, ki je bil zadolžen za razvijalce, je ekipo zapustil leta 2007, medtem ko je Cohen krmilo organizacije prepustil direktorju informacijskih tehnologij Ericu Clinkerju in sam zasedel njegovo delovno mesto. Težave z vodstvom so bile vseeno zanemarljive v primerjavi z zmešnjavo v zvezi z usmeritvijo podjetja.

Serijo Children of the Machine so leta 2017 vseeno posneli.

Originalna zamisel se ni prijela, zato so tržnico preoblikovali za prodajo filmov in glasbe, ki jih nihče ni želel. Omrežje Bittorrent Entertainment Network ni prinašalo denarja, zato je zaprlo svoja vrata zgolj leto dni po nastanku. Leta 2013 se je poleg (malce drugačne) oblačne shrambe Bittorrent Sync rodila storitev Bittorrent Bundle, ki je bila neposreden tekmec Amazonu in Applovi prodajalni iTunes, prek katere so avtorji in izvajalci lastna dela prodajali neposredno oboževalcem. Leto kasneje so napovedali celo snemanje znanstvenofantastične serije Children of the Machine, ki je bilo seveda hitro odpovedano. Podjetje so začeli zapuščati vsi večji vlagatelji.

Kriptomilijonar Justin Sun je podjetje kupil leta 2018.

Vztrajnost podjetja Bittorrent je bila logična, na višku priljubljenosti je protokol predstavljal tretjino celotnega internetnega prometa na svetu. Dnevno ga je uporabljalo na milijone uporabnikov. Zgolj v petih letih (206–2011) je film Avatar prek protokola preneslo 2,78 milijarde ljudi oziroma tolikšna je bila vsota prenosov prek omrežja Bittorrent. Ko je leta 2018 podjetje kupil kitajski poslovnež Justin Sun, se je zdel prevzem logičen. Sun, oče kriptovalute tron, je želel protokolu, ki je bil tudi po besedah Satošija Nakamota navdih za nastanek bitcoina in nato drugih kriptovalut, najti nov namen.

Podjetje Bittorrent danes deluje pod imenom Rainberry.

Podjetje se je preimenovalo v Rainberry Inc. Rodil se je kriptožeton BTT token. Ta je nagrajeval uporabnike, ki so po prejemu prejeto datoteko delili naprej. Uporabnikom so ponudili premijsko različico odjemalca s hitrejšimi prenosi, brez oglasov in vgrajeno povezavo VPN. Splavili so Bittorrent File System, decentralizirano podatkovno shrambo, ki je datoteke zaščitila z njihovo razpršenostjo med računalnike v omrežju. Mnogi privrženci protokola se s prevzemom in z usmeritvijo niso strinjali, saj je Bittorrent preživel zadnjih 20 let brez njih. Spet drugi, med njimi nekdanji zaposleni Justin Knoll, pa so se zavedali prednosti veriženja blokov v povezavi z deljenjem datotek. Knoll je prepričan, da Bittorrent za preživetje potrebuje dodatne mehanizme spodbude. Največjo težavo vidi v deljenju manj priljubljenih datotek, do katerih je precej težje dostopati kot v primeru znanih vsebin. Medtem ko sto milijonov ljudi deli najbolj priljubljene zadeve, slaba polovica datotek izgine v prvem mesecu po objavi.

Bittorrent živi skupaj z odjemalcem uTorrent še danes in nihče ne oporeka, da je skupaj z nekaterimi drugimi storitvami, kakršen je bil Napster, začel postopek preoblikovanja zabavne industrije, ki so ga kasneje zaključile pretočne storitve z Netflixom na čelu. Navkljub prelomnosti se zagonsko podjetje ne uvršča med srečneže tipa Facebook, ki so bili ob pravem trenutku na pravem mestu. Bittorrent ostaja med zombiji, ki niso znali najti (pravega) posla za sicer revolucionarno tehnologijo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

dY2OCFN5ndg

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji