Kmalu bomo govorili po satelitih

Čeprav satelitski telefoni obstajajo že več kot dve desetletji, so bili doslej zaradi velikosti, cene in omejenosti obsojeni na nišne potrebe. Čedalje več velikih proizvajalcev in malih zagonskih podjetij pa razvija načine, da bodo lahko tudi povsem običajni telefoni komunicirali prek satelitov. Po najbolj optimističnih napovedih bodo prvi na voljo že prihodnje leto, kar bi lahko dokončno odpravilo lise na zemljevidih pokritosti z mobilnimi omrežji.

Ko so se v 90. letih pojavili prvi mobilni telefoni, so »strokovnjaki« za šankom govorili o satelitski telefoniji in povezljivosti od koderkoli. Resničnost je bila seveda precej bolj banalna, saj so telefoni delovali le s prizemnimi omrežji. Že nekaj kilometrov proč od naseljenih območjih in baznih postaj smo žalostno strmeli v neuporabne kose plastike in silicija. Danes je položaj precej boljši, ker je vsaj Slovenija skoraj v celoti pokrita z mobilnimi omrežji – tudi v odročnih gorah je 2G običajno na voljo –, a povsod po svetu nimajo tovrstnega luksuza. Pa tudi pri nas so še področja, kjer signala preprosto ni. Ko pa smo enkrat na odprtem morju, drugih pametnih možnosti ni.

Približno istočasno so se pojavili tudi pravi satelitski telefoni, ki so uporabljali omrežje Iridium. Motorola je že leta 1989 predlagala komunikacijski sistem, ki bi uporabljal satelite. Prvi satelitski telefon so izdali leta 1998, in sicer Motorola Satellite Series 9500 za omrežje Iridium. Danes je ponudnikov več, v glavnem pa uporabljajo dve vrsti omrežij. V nizkih orbitah krožijo sateliti Globalstar in Iridium, ki jih je zato 48 oziroma 66. Tretje omrežje v podobni orbiti bo Starlink, ko bo po pogodbi med podjetjema SpaceX in T-Mobile US dobil podporo za mobilne komunikacije. V geostacionarnih orbitah pa so sateliti Inmarsat, Thuraya in nekaj regionalnih ponudnikov. Ti potrebujejo manj satelitov, ki pa so večji, dražji in precej bolj oddaljeni od površja, kar povzroča zakasnitve pri komunikaciji. Geostacionarna orbita je namreč 35.786 km visoko, zato povratna pot traja vsaj 240 milisekund, s potrebno obdelavo signala in pretvorbami pa še več. To je pri glasovni komunikaciji v živo že problem.

Svetova sta dva

Spočetka sta bila svetova dva. Satelitski telefoni, ki so jim pogosto pravili kar terminali, so komunicirali s sateliti, mobilni telefoni pa z baznimi postajami. Seveda je bilo moč klicati z enih na druge, a šlo je kot pri vseh klicih v druga omrežja. Satelitski telefon je vedno komuniciral prek satelita in z njim povezanih zemeljskih postaj, četudi smo klicali na mobilni telefon v sosednji sobi. Tudi klici z navadnega mobilnega telefona na satelitskega so potekali prek bazne postaje in od tam v omrežje ponudnika satelitskih storitev, kar je bilo (in ostaja) pošastno drago.

Prvi kombinirani telefon (dual-mode sat phone), ki se lahko povezuje tako s sateliti kakor z baznimi postajami, je leta 2016 izdala Thuraya (XT-Pro Dual). Odtlej se je pojavilo še nekaj podobnih, a v vseh primerih gre za satelitske telefone, ki so dobili še modemske čipe za komunikacijo z baznimi postajami. Temu primerne so tudi cene, ki presegajo tisočak.

Gre tudi v drugo smer. Običajni pametni telefon lahko spremenimo v satelitski telefon, če mu dodamo ustrezno anteno. Tak primer je Thuraya SatSleeve+, ki je približno kilogram težek adapter, na katerega postavimo svoj pametni telefon. SatSleeve+ oddaja ad hoc omrežje Wi-Fi, s katerim povežemo pametni telefon, nato pa lahko z namensko aplikacijo opravljamo satelitske klice, pošiljamo sporočila in uporabljamo aplikacije za hipno sporočanje (brskanje po spletu je omejeno na 60/15 kb/s). Tak adapter ni bistveno cenejši od satelitskih telefonov, saj stane 700 dolarjev, mesečna naročnina nekaj deset dolarjev (odvisno od paketa), klici pa več kot dolar na minuto.

Adapter, ki omogoča pametnim telefonom povezavo s sateliti.

Zlitje svetov

V zadnjih letih se satelitska omrežja plazijo tudi do običajnih uporabnikov. Primerov, ko bi jih lahko potrebovali, je namreč čedalje več. Ljudje plezajo po odmaknjenih vrhovih, potujejo s trajekti, letijo z baloni in podobno – povsod pa želijo dostop do komunikacij. Prvi je v to jabolko ugriznil Apple, ki je v nove iphone dodal podporo za klic na pomoč prek satelita (več v okvirčku), a to še vedno ni pravi satelitski telefon. To lovoriko je želel osvojiti Elon Musk, a mu očitno ne bo uspelo.

Njegov SpaceX se dogovarja z ameriškem operaterjem T-Mobile, da bi ponudili mobilne telefone, ki bi se povezovali z omrežjem Starlink, kadar ni prizemnega omrežja. SpaceX je v nizke orbite poslal že dobrih 2.700 satelitov, ki odlično pokrivajo ZDA, Zahodno Evropo, Novo Zelandijo in dele Avstralije ter Južne Amerike. T-Mobile in SpaceX bosta seveda pokrila le ZDA.

Sprva bodo omogočili pošiljanje esemesov, kasneje pa še glasovna sporočila in prenos podatkov. Sistem bo uporabljal Starlinkove satelite druge generacije, ki niso v najnižjih orbitah in so ustrezno večji, a imajo tudi širši vidni kót. S telefoni bodo komunicirali po frekvencah, ki jih je T-Mobile pridobil z nakupom Sprinta. V posamezni coni bo skupna hitrost 2–4 Mb/s, kar bodo delili vsi uporabniki v tej coni. Premalo torej za resno brskanje po spletu, a povsem dovolj za pošiljanje sporočil (sms in mms).

Zaradi ustroja omrežja in načina delovanja satelitov ne bomo potrebovali posebnih telefonov, saj bodo že obstoječi dovolj dobri. Telefon namreč ne bo »vedel«, da ne komunicira z bazno postajo, temveč s satelitom. Za telefon bo to bazna postaja, ki je sicer zelo daleč in oddaja šibkejši signal, a fundamentalne razlike ne bo. Tako bo tudi za uporabnike, saj T-Mobile obljublja, da bodo to funkcijo vključili v dražje pakete brez doplačila. V prihodnosti načrtujejo tudi brezplačno gostovanje povsod po svetu, kjer bodo ti sateliti vidni, če se bodo tuji operaterji priključili (reciprocal roaming).

Ali bo to uspelo, bomo še videli. Običajno se bazne postaje ne premikajo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro. Pričakovati je, da bodo na začetku omogočeni le esemesi, ki bodo potovali tudi več minut. Storitev naj bi bila na voljo konec prihodnjega leta, saj morajo pridobiti še vsa soglasja in dovoljenja regulatorjev, a sprva le kot zaprta beta. Kdo bo na seznamu srečnežev, ki jo bo lahko preizkusil, bomo še videli.

Ni pa SpaceX prvi s to zamislijo. Podjetje Lynk je že leta 2020 uspešno poslalo sporočilo iz satelita v orbiti neposredno na telefon na Falklandskih otokih. Lynk je odtlej izpopolnil tehnologijo »baznih postaj v orbiti«, ki postaja tudi komercialno dostopna. Septembra letos so dobili licenco za preizkus povezave 5G med satelitom na telefonom na Zemlji, ki jo bodo izvedli decembra, ko bodo izstrelili ustrezen satelit. Lynk nudi tehnologijo za mobilne operaterje, ki želijo ponuditi 100-odstotno pokritost, za kar potrebujejo satelite. Doslej so podpisali pogodbe z devetimi operaterji. Aprila letos so izstrelili satelit Lynk Tower 1, ki je že njihova šesta bazna postaja v vesolju.

Tudi podjetje AST SpaceMobile je maja letos dobilo dovoljenje za testiranje satelitske povezljivosti prek 4G/5G. Zgraditi želijo satelitsko mobilno omrežje, ki bo dostopno z običajnimi mobilnimi telefoni in bo omogočalo hitre širokopasovne povezave prek standardnih frekvenc 3GPP, česar konkurenca še ne ponuja. Satelit BlueWalker 3 so izstrelili septembra letos, kar je SpaceX , ki je izstrelitev izvedel, označil kot eno najkompleksnejših misij. BlueWalker 3 je namreč ogromen, saj se samo njegove antene razprostirajo na 64 kvadratnih metrih – to je največji komercialni razpon anten. Če bodo preizkusi uspeli, bodo leta 2024 izstrelili več kot sto še večjih satelitov BlueBird.

Satelit BlueWalker 3 je komercialni satelit z največjim razponom za komunikacijo. Omogočal bo neposredno komunikacijo s telefoni.

Kdo bo prvi

Vsi opisani projekti so v različnih fazah preizkušanja, a kot kaže, bo prvo na trg prodrlo britansko podjetje Bullitt. Poznamo ga kot proizvajalca telefonov, ki so odporni na udarce, vodo, prah ipd., denimo za znamke Cat, Kodak in Land Rover. Trdijo, da bodo že v prvem četrtletju prihodnjega leta predstavili svoj pametni telefon, ki bo sposoben enostavnega preklapljanja med Wi-Fi, prizemnim omrežjem in satelitsko povezavo. Če prvih dveh vrst povezave ne bo na voljo, bo telefon samodejno uporabil satelite, a le za pošiljanje esemesov. Bullittov telefon bo imel namenski čip za povezavo s sateliti, torej ta povezava ne bo tako brezšivna kot v primeru Lynk ali AST SpaceMobile, kjer telefon (in uporabnik) sploh ne bosta vedela, da gre komunikacija skozi vesolje (razen po hitrosti).

Bullitt bo sicer potreboval posebno aplikacijo, ki jo bodo morali namestiti tudi prejemniki sporočil z običajnimi telefoni. Zanje bo uporaba brezplačna, lastniki telefonov Bullitt pa bodo plačevali mesečno naročnino. Cene še niso znane, naj pa bi bile podobne kot trenutni mobilni paketi, zagotavljajo pri Bullittu. To pa je precej manj od satelitske telefonije dandanes. Prav tako še niso želeli povedati, s katerima ponudnikoma satelitskih omrežij so se dogovorili o sodelovanju.

Satelitski telefoni, ki obstajajo že dve desetletji, se torej utegnejo v bližnji prihodnosti posloviti. Pravzaprav posloviti ni prava beseda, ker med široke ljudske množice v resnici sploh nikoli niso prispeli. V nišni uporabi bodo zagotovo ostali, saj se visoko nad baznim taborom Mount Everesta ne morejo zanašati na navadne telefone, ki naj bi lovili tudi vesoljske bazne postaje. Medtem pa bo za običajne uporabnike, ki bi radi imeli možnost poslali kak sms z ruralnih področij brez pokritosti s signalom ali z ladje, prihodnost svetla.

Svoje izdelke so namreč takoj za Applom, ki je začel le s sporočili v sili, napovedali tudi konkurenti. Huawei je izdal telefon Mate 50, ki na Kitajskem omogoča pošiljanje sporočil prek omrežja Baidou (ne pa tudi sprejemanja sporočil). Samsung naj bi po neuradnih informacijah prihodnje leto predstavil dražji telefon, ki bo na neki način podpiral satelitsko telefonijo (ni še jasno, kako). Tudi Google je potrdil, da bo nova različica Androida podpirala komunikacijo s sateliti. Ericsson, Qualcomm in Thales pa skupaj preizkušajo omrežja 5G prek satelita (non-terrestrial networks).

Razvoj pa seveda ni omejen le na pametne telefone. Enako tehnologijo bodo sčasoma dobile tudi druge naprave, zato ni več tako zelo daleč trenutek, ko bodo tudi avtomobili komunicirali s satelitskim omrežjem. Kam vodi povezanost vsega in povsod, pa je že tema za kak drug članek.

Applov satelitski SOS

Apple je v nove iphone vgradil satelitsko povezljivost, ki pa jo lahko uporabimo v izrednih primerih. Če pokličemo številko za klic v sili (v ZDA in Kanadi, na katere je tehnologija za zdaj omejena, je to 911) in telefon ne najde nobenega prizemnega omrežja, prek katerega bi lahko izvedel klic, ponudi alternativo. Tedaj lahko pošljemo sporočilo kar prek satelitske povezave, če je kakšen satelit viden.

Za delovanje potrebujemo iPhone 14 (katerikoli) in operacijski sistem iOS 16. Če izberemo možnost klica v sili prek satelita, se odpre poseben čarovnik, v katerem izberemo vrsto incidenta (požar, kriminalno dejanje, bolezen ali poškodba, izgubljeni, težave z vozilom) in nato sledimo navodilom za pošiljanje sporočila. Telefon nam pokaže, ali in koliko satelitov najde, kako ga naj obrnemo in kako dolgo moramo počakati. V slabših razmerah lahko pošiljanje sporočila prek satelita traja tudi minuto ali dlje.

Povezava s satelitom prek strojne opreme v majhnem telefonu ima omejeno zmogljivost, zato lahko pošljemo le sporočila (ki pa so opremljena z lokacijo, s stanjem baterije, podatki o stiku v sili), pa še ta imajo vnaprej določeno obliko (zato čarovnik) in so trikrat krajša od klasičnih esemesov. Sporočila bodo najprej potovala do Applovega centra, ki bo potem poklical službe za pomoč v sili. Funkcija omogoča tudi pošiljanje lokacije svojim družinskim članom.

Applov telefon se povezuje s sateliti podjetja Globalstar. Ta ima v nizki orbiti 48 satelitov, ki pokrivajo nizke in zmerne geografske širine (npr. na Aljaski storitev ne bo delovala povsod). Sodeč po vlogi Agencije za trg vrednostnih papirjev (SEC), bo Globalstar za Applove potrebe namenil 85 odstotkov omrežnih kapacitet. Apple bo plačal 95 odstotkov stroškov za utirjanje novih satelitov, skupno pa v satelitsko povezljivost vlaga 450 milijonov dolarjev. Storitev bo za uporabnike vsaj prvi dve leti zastonj; v tem času pričakujemo tudi razširitev geografskega območja delovanja.

Konkurenca, na primer Huawei, je že najavila podobne funkcije v prihajajočih najdražjih modelih.

Applov novi iphone omogoča komunikacijo v sili prek satelitov.