Velika vojna formatov

Objavljeno: 4.5.2006 16:10 | Avtor: Esad Jakupović | Kategorija: Nove tehnologije | Revija: Maj 2006

Leto 2006, pa tudi 2007, bosta v znamenju dveh novih visoko zmogljivih DVD standardov. Blu-ray in HD-DVD nadaljujeta že leta trajajočo vojno formatov.

Prihod televizije visoke ločljivosti (HDTV) in povečane potrebe po shranjevanju vedno večjih količin računalniških podatkov potrjujejo, da je prišel čas za naslednika formata DVD. Na svetovnem trgu so lani prodali rekordni poldrugi milijon snemalnikov DVD, skoraj 80 odstotkov več kot leto prej. Potrebe po teh napravah se še naprej večajo, toda zdajšnje zmogljivosti nosilcev DVD vse teže izpolnjujejo zahteve televizije in videa visoke ločljivosti, ki so zadnje leto na globalnem trgu dobile dodatni zagon s približevanjem svetovnega nogometnega prvenstva. Izdelovalci so pravočasno (če je v računalništvu sploh kaj pravočasno) poskrbeli za razvoj novih nosilcev (oz. formata) DVD, težava je le v tem, da sta formata dva, tako da se nadaljuje že leta trajajoča vojna med formati.

"Prilagodljiv" ali "video"

Dva soočena koncepta bi lahko poenostavljeno opisali kot "evolucijskega" in "revolucijskega". Na eni strani je namreč skupina podjetij, na čelu s Toshibo in NECom, ki zastopajo format HD-DVD, ki je bil razvit iz formata DVD kot njegovo nadaljevanje. S tem naj bi bil prehod na novost enostavnejši. Na drugi strani pa je skupina podjetij blue-ray na čelu s Sonyjem in Philipsom, ki stavijo na drugače zastavljen format, ki zagotavlja višje zmogljivosti že danes in še višje v prihodnosti. Obe strani sta prepričani, da bosta na koncu zmagali, vendar je zmaga zelo negotova, če so v igri orjaki, kot so, poleg omenjenih, Panasonic in Dell na eni strani ter Microsoft in Intel na drugi. Vojna se žal ni končala s kompromisom v razvojni fazi, zato je še manj verjetno, da se bo mirno končala na trgu. No, to ni nič novega. Podobno je bilo namreč v vojni med standardoma za video kasete ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let. Sony, JVC in Matsushita so se zavzemali za format betamax, zmagal pa je tekmec VHS (Video Home System) podjetja JVC in se obdržal kot vodilni video format na trgu skoraj dvajset let.

Blu-ray proti HD-DVD

Kdo bo zmagal? Format blu-ray ima ob podpori armade podjetij s področja elektronike, ustvarjanja vsebin in tehnologije nekaj prednosti pred formatom HD-DVD. Oglejmo si, kakšno je stanje na različnih področjih.

Potrošniška elektronika

Sony: Zmaga formata blu-ray bi Sonyju prinesla milijone od licenc in dvignila podjetje v vrh trga predvajalnikov DVD visoke ločljivosti.

Panasonic, Sharp: Vodilna zagovornika formata HD-DVD načrtujeta tudi izdelovanje predvajalnikov blu-ray. Oba namreč verjameta, da bo Sonyju uspelo osvojiti svetovni trg z vgrajevanjem predvajalnikov blu-ray v konzole Playstation 3.

Amoi Electronics, Chanhong Electronics: Septembra lani sta dva največja kitajska izdelovalca predvajalnikov DVD podprla format HD-DVD in obljubila najnižjo ceno.

Mediji

Disney, Fox, MGM: Trije hollywoodski filmski studii so podprli format blu-ray, ker gre na te plošče bistveno več podatkov kakor na HD-DVD. Poleg tega po oceni studiev blu-ray zagotavlja boljšo zaščito pred kopiranjem.

Time Warner, Paramaunt: Druga dva studia sta podprla format HD-DVD. Prepričana sta, da je mogoče blu-ray hitreje uvesti.

Računalniška industrija

Microsoft, Intel: Dva tehnološka orjaka podpirata HD-DVD. Obenem Microsoft ne želi prepustiti Sonyju zmage ali prednosti v vojni igralnih konzol (v kateri bo Sony uporabil blu-ray).

Dell, HP, Apple: Izdelovalci računalnikov verjamejo, da bo blu-ray hitreje pridobival uporabnike kakor HD-DVD. Mimogrede, Dell in HP prodajata tudi televizorje visoke ločljivosti HDTV, pri katerih zaradi blu-raya pričakujeta povečanje prodaje.

Prodajalci

Wall-Mart: Vodilni trgovinska mreža v ZDA verjame, da bo vojna formatov zmotila uporabnike in upočasnila prodajo. Izdelovalce je obvestila, da se bo odločila le za en format, izdelkov z drugim pa ne bo prodajala.

Začetki zmogljivih plošč segajo v devetdeseta leta. Takrat sta Philips in Sony ponudila svojo specifikacijo Multimedia CD (MMCD), Toshiba in Time Warner pa Super Density Disc (SD). Prvima podjetjema so se pozneje priključili še IBM, Compaq, Apple in Microsoft, drugima pa Hitachi, JVC, Matsushita, Mitsubishi, Pioneer, Paramount, MGM/UA in Thompson. V iskanju skupne rešitve je na koncu svojo avtoriteto zastavil generalni direktor IBM Lou Gerstner in prepričal sprti strani, da sta se 1995 domenili za skupno uvedbo formata "digitalnega prilagodljivega" diska DVD (Digital Versatile Disk), ki ga mnogi napačno imenujejo "digitalni video disk" (Digital Video Disc). Uveljavljanje novega formata DVD je po sklenitvi dogovora potekalo počasi, predvsem zaradi iskanja ustreznega sistema za zaščito avtorskih pravic za take plošče s filmi; ti so gonilna sila prodaje sistemov DVD.

Zapisovalnik za plošče CD, DVD in blu-ray: zunanji model Samsung SE-B026A z zmogljivostjo 50 GB dvoslojno in hitrostjo 2x (9,0 Mbit/s).

Milijarde na trgu

Boj se je nadaljeval na snemalni fronti. Glede formata za snemanje se je združenje DVD Forum zavzemalo za zapisovalni format DVD-R in dva prepisljiva formata - DVD-RW in DVD-RAM, Sony in Philips pa sta nadaljevala razvoj konkurenčnih tehnologij - DVD+R in DVD+RW. Tabora sta še danes razdeljena (le z veliko daljšim seznamom podpornikov na obeh straneh), le da večina strojne opreme danes podpira oba standarda.

Z novimi, visoko zmogljivimi različicami DVD seveda ne gre le za prestiž, temveč predvsem za boj za deleže na velikanskem trgu, ki se bo še naprej večal. V obdobju 2003-2009 je bilo, oziroma bo prodano na stotine milijonov predvajalnikov DVD, s povprečno rastjo prodaje 51,4 % (napoved analitskega podjetja In-Stat). V ZDA je 80 % gospodinjstev opremljeno s predvajalnikom DVD, v Veliki Britaniji 75 %, pri nas pa je odstotek zagotovo precej nižji, a se hitro veča. Samo v Veliki Britaniji je bilo lani prodano 211 milijonov predvajalnikov DVD. Danes so tudi cenejši računalniki opremljeni za branje plošč DVD, dražji premorejo tudi snemalnik (zapisovalnikom). Po podatkih revije PC Pro (maj 2006) se je prodaja zapisljivih nosilcev DVD leta 2005 podvojila v primerjavi z letom prej in dosegla 3,6 milijarde plošč, letos pa lahko pričakujemo 5 milijard. Združenje za medije IRMA ocenjuje, da je bilo leta 2004 prodano 4,123 milijarde plošč DVD-Video, 750 milijonov plošč DVD-ROM in 44 milijonov plošč DVD-Audio.

Prototip dvoslojne plošče blu-ray - 50 GB.

Kljub dobrim izkušnjam z uvajanjem skupnega formata DVD in kljub zmešnjavam zaradi razvoja različnih zapisovalnih (DVD-R, DVD+R) in prepisljivih formatov (DVD-R/W, DVD+R/W, DVD-RAM) sta se tabora znova sprla, ko je prišlo na vrsto vprašanje formata za tv in video visoke ločljivosti oziroma razvoj močnejšega formata. Februarja 2002 so podjetja Sony, Philips, Hitachi, LG, Matsushita, Pioneer, Samsung, Sharp in Thomson razglasila uvajanje novega formata, ki so ga poimenovali blu-ray (gre za aluzijo na "modri žarek", kljub manjkajoči črki "e" na koncu prve besede). Blu-ray je optični disk novega rodu, podoben formatu DVD, toda z modro-vijoličnim laserjem namesto rdečega. Avgusta istega leta sta Toshiba in NEC razglasila konkurenčni sistem, poimenovan Advanced Optical Disc (AOD), ki ga je potem DVD Forum predložil za legitimnega naslednika formata DVD.

Leto novih formatov

Zadnje čase se vrstijo informacije o napravah blu-ray in HD-DVD, ki naj bi začele prihajati na trg od aprila (HD) in maja (Blu-ray) do konca leta in pozneje.

Japonski Sony je marca predstavil več naprav blu-ray - predvajalnik BDP-S1 (s ceno okoli 1000 dolarjev), BD (Blue-Ray DVD) namizni računalnik Vaio RC in BD notranji snemalnik BWU-100A, ki bo podpiral plošče 25 in 50 GB. Predvajalnik bo naprodaj 23. maja.

Korejski Samsung je januarja predstavil predvajalnik BD-P1000, tudi s ceno okoli 1000 dolarjev, ki bo prav tako naprodaj od 25. junija. Podobno velja za nova snemalnika blu-ray - notranjega SH-B022A in zunanjega SE-B026A, ki ju bo mogoče kupiti pri ljubljanski Avteri. Ali res že 25. junija, še ni znano...

Japonski Panasonic (Matsushita Electric) je napovedal predvajalnik blu-ray za september.

Japonska Toshiba je 31. marca predstavila HD predvajalnik HD-XA1, ki bo podpiral tudi formate zvoka Dolby Digital Plus, Dolby True HD in DTS-H. Naprodaj je že od aprila. Napovedali so tudi prenosnik Qosmio G30 s pogonom HD-DVD za plošče do 30 GB.

Korejski LG Electronics namerava maja začeti prodajati tako predvajalnike blu-ray kot tudi HD-DVD.

Kitajski New Medium Enterprise (NME) je skupaj s strateškim partnerjem Beijing E-World Technology (E-World) na CeBITu predstavil HD-DVD predvajalnik VMD (Versatile Multilayer Disc), zasnovan na rdečem laserju. Predvajalnik bo uporabljal uveljavljeno lasersko tehnologijo in sedanjo industrijsko infrastrukturo, zato naj bi stal okoli 150 dolarjev. Skrivnost podjetij NME in E-World je v tehnologiji, ki zagotavlja zapisovanje in branje do 20 slojev na plošči DVD...

Boj za "visoko ločljivost"

Mimogrede, blu-ray ni nikoli prišel na presojanje pred DVD Forum, ki mu, mimogrede, predseduje Toshiba. Sony se za to ni zmenil in je že aprila 2003 začel prodajati svoj blu-ray snemalnik BDZ-S77 s kodiranjem MPEG-2, sposoben snemati dve uri satelitskega tv programa visoke ločljivosti. Leta 2004 je Panasonic predstavil podoben model, ki je stal nekaj manj kot 4000 dolarjev. DVD Forum je vmes format AOD preimenoval v HD-DVD ter napovedal prve predvajalnike in pogone za vgradnjo leta 2004. Datum je bil pretirano optimističen, saj so bile prve take naprave na voljo šele letos (na Japonskem in v ZDA), v Evropi pa naj bi jih uradno ugledali aprila 2006. Lani sta oba tabora, kot se spodobi za vojno, dobro "zrasla" s podporami hollywoodskih studiev in drugih medijskih podjetij, različnih izdelovalcev s področja potrošniške elektronike in računalništva ter prodajalcev (glej okvir). Resnici za ljubo so lani spomladi inženirji obeh sprtih strani staknili glave in poskusili najti kompromisno rešitev. Če bi jim uspelo, v našem naslovu ne bi bilo besede "vojna" - torej ne, ni jim uspelo.

Glavno gonilo za nove formate: vse širša izbira filmov v formatih visoke ločljivosti.

Vojna se je še dodatno razplamtela, ko se je septembra lani na stran privržencev HD-DVD postavil Microsoft, ki je napovedal, da bo format podprl v prihajajočem operacijskem sistemu Vista. Blu-ray ima zaenkrat na svoji strani več hollywoodskih studiev in tudi velikih izdelovalcev računalnikov, kot sta HP in Dell. "Modri" format poleg omenjenih podpirajo še številna druga podjetja: Apple, Hitachi, HP, JVC, Pioneer, Samsung, Sanyo, Sharp. Poleg vplivnega Microsofta pa so na strani tabora HD-DVD še Canon, Fuji, Fujitsu, Imation, HP, Kenwood, Konica Minolta, Lenovo, Mitsubishi, NEC, Paramount, Ricoh, Sanyo, Teac, Warner Home Video in drugi. Kot vidimo, Sanyo in HP podpirata oba formata, "za vsak primer". Obema taboroma se bodo zagotovo pridružili tudi nekateri drugi izdelovalci opreme in nosilcev ter ponudniki vsebin.

Kombiniranje formatov ...

Oba formata uporabljata modro-vijolični laser z valovno dolžino 450 nm, kar je bistveno manj od 650 nm pri rdečem laserju, zato omogoča precej večjo natančnost. Poleg modrega laserja uporablja HD-DVD tudi napredni postopek obdelave signala in tako zagotavlja približno trikrat večjo zmogljivost. Blu-ray se zanaša na povečano numerično aperturo leče, ob pomoči katere se laserski žarek še dodatno izostri v konus, to pa omogoča zapisovanje in branje še manjših vdolbinic oziroma še več podatkov. Zaradi tega je lahko zaščitna prevleka debela le 0,1 mm, šestkrat manj kot pri ploščah DVD in HD-DVD. No, s takšno prevleko bi plošča postala krhka in bi jo morali zaščititi s kaseto, toda izdelovalcem je uspelo razviti novo vrsto prevleke, ki je precej čvrstejša. Razlika v zmogljivosti pa ostaja precejšnja. HD-DVD-ROM ali -R lahko sprejme do 15 GB podatkov na enem sloju, 30 GB na dva sloja oz. 60 GB na dvostransko dvoslojno ploščo, HD-DVD-RW pa omogoča 20 ali 40 GB. Blu-ray ima zmogljivost 25 GB na enem sloju in 50 GB na dvoslojni plošči, ne glede na to, ali gre za ROM, R ali RE (za prepisljivo ploščo se uporablja oznaka RE namesto običajne RW).

Primerjava formatov: prikazane so razlike v vrsti in valovni dolžini laserja, velikosti pege žarka in velikosti vdolbinic. NA je indeks, ki neposredno določa ločljivost optične leče. Čim večji je indeks, tem bolj "natančna" je leča.

Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo s prihodom plošč DVD visoke ločljivosti kmalu našle tudi kombinacije formatov DVD in HD-DVD in verjetno tudi HD-DVD in blu-ray. V dokumentu DVD Foruma "HD-DVD - tehnični uvod" iz novembra 2005 sta pojasnjena dva koncepta kombiniranja. "Kombinirani format" predvideva ploščo, ki bi imela na eni strani dvoslojni DVD, na drugi pa dvoslojni HD-DVD. Na priloženi ilustraciji so narisani štirje laserji, a samo simbolično, ker gre v resnici zmeraj samo za enega, v enem predvajalniku. Za branje v predvajalniku DVD se plošča obrne s stranjo DVD navzdol, za branje v predvajalniku HD-DVD pa se navzdol obrne stran HD-DVD.

Modro-vijolični laser je načeloma mogoče integrirati tudi v rdeči laser, po potrebi pa bi se aktiviral tisti, ki ustreza vrsti zapisa na izbrani strani plošče. "Dvojčni format" tako predvideva zapisovanje tudi na eni sami strani plošče, DVD v prvem sloju in HD-DVD v drugem. Sloj DVD na plošči je za modro-vijolični žarek prozoren, rdeči laserski žarek pa se z njega odbija in tako omogoča branje podatkov. Modro-vijolični žarek se odbija od sloja HD-DVD in tako bere podatke s prvega sloja.

Zamuda

O tem, da blu-ray in HD DVD zamujata, priča tudi naslednja (resnična) anekdota. Decembra 2002 je bil spodaj podpisani povabljen na ogled edine slovenske tovarne zapisljivih CDjev v Velenju. Na takrat zelo logično vprašanje, kdaj bodo začeli izdelovati tudi zapisljive nosilce DVD, je direktor podjetja odgovoril, da o tem ne razmišljajo. Zapisljivi DVDji naj bi bili namreč le vmesni korak, poln nezdružljivosti (DVD+R DVD-R), do tistega pravega - DVDjev z modrim laserjem. Odločili so se, da bodo počakali na slednje, saj bodo na trgu "vsak hip".

No, vmes so se že premislili in že nekaj časa prodajajo tudi zapisljive DVDje...

... samo za nosilce

Dodajanje slojev je zelo privlačno tako za izdelovalce kot uporabnike, ker linearno povečuje zmogljivost plošč. TDK je tako že prikazal štirislojno ploščo blu-ray z zmogljivostjo 100 GB, napovedal pa je že tudi zmogljivost 200 GB. Tudi drugi izdelovalci raziskujejo možnosti povečevanja števila slojev na svojih nosilcih in vgrajevanja potrebne tehnologije v snemalnike in predvajalnike.

Možnost kombiniranja formatov nekoliko povečuje združljivost plošč. To omogoča dodatne možnosti izdelovalcem optičnih nosilcev. Zakaj ga ne bi izkoristili tudi izdelovalci snemalnikov? Na žalost ne gre. Četudi bi bile tehnične razlike oz. težave odpravljene, takih rešitev ne dovolijo sporazumi o licenciranju in specifikacije zaščite avtorskih pravic. Kompromisi v prihodnosti niso izključeni, vsaj zaenkrat pa niso na vidiku.

Izdelovalci verjamejo, da bodo nove naprave blu-ray in HD-DVD dodatno prispevale k uspešnosti 120 milijard dolarjev vrednega trga. Hollywood oz. ponudniki nosilcev pa pričakujejo, da bodo višje zmogljivosti, interaktivne zmožnosti in kristalno jasna slika s petkrat večjo ločljivostjo, kot jo zmore DVD, pripeljali do povečanja prodaje videa za hišno rabo.

Odločilni glas igralcev

Sami uporabniki so, po drugi strani, nekoliko skeptični, saj je za manj izkušene vse skupaj dokaj zapleteno in moteče, dodatno pa jih skrbijo preveč stroge zaščite avtorskih pravic. Strokovnjak Cliff Edwards je v uglednem tedniku Business Week konec marca opozoril, da bodo uporabniki zaradi stroge zaščite lahko dobili še manj, kot so pričakovali. Večina od 20 milijonov že prodanih televizorjev visoke ločljivosti ne bo mogla predvajati diskov blu-ray ali HD-DVD v polni ločljivosti. V enem izmed hollywoodskih studiev so se celo odločili dodatno poslabšati sliko vsem tistim uporabnikom, ki ne bodo za povezavo predvajalnika s televizorjem uporabili posebnega kabla HDMI, opremljenega z zaščito pred piratskim predvajanjem. Seveda ta ne bo ravno poceni. Ta nova shema zaščite pred kopiranjem bi bila prvi primer kaznovanja vseh uporabnikov, ne le tistih, ki so poskusili kršiti zakon.

Dejstvo je, da ima samo vsak dvajseti uporabnik iz skupine zgodnjih kupcev visokoločljivih televizorjev in samo 15 odstotkov letošnjih kupcev televizor s kablom HDMI. Drugi do obljubljene ločljivosti 1920 × 1080 pik ne bodo mogli. Razen če se odločijo za predvajalnik podjetja Sony, ki obljublja možnost gledanja pri najvišji ločljivosti vsem svojim kupcem aparatov HDTV, vsaj še nekaj časa. Štiri veliki studii - Sony Pictures, 20th Century Fox, Disney in Paramount - obljubljajo, da na začetku ne bodo vgrajevali zaščite pred kopiranjem, verjetno za prvih 20 filmskih izdaj. Da bi bilo vse skupaj še bolj zapleteno, bodo Sony in še nekateri izdelovalci v naslednji rod predvajalnikov vgradili zmožnost "pretvarjanja navzgor" (upconvert). To pomeni pomembno izboljšanje kakovosti slike. Tako bo postalo mogoče, da se ista plošča predvaja zelo različno, odvisno od predvajalnika in tudi velikosti televizorja (po mnenju strokovnjakov bo slika precej boljša na televizorjih z diagonalo 150 cm ali več).

Morda je pametno počakati, da se prva faza vojne visokoločljivih DVD formatov konča. Glede na število uporabnikov bo morda o končni usodi vojne formatov odločala igralna populacija. Sony načrtuje za november začetek prodaje igralne konzole Playstation 3 (PS3), v katero bo vgrajen predvajalnik blu-ray, v upanju, da bo do takrat prodana dovolj velika količina visokoločljivih televizorjev, opremljenih z ustreznimi vhodi za PS3. Analitsko podjetje Forrester Research napoveduje, da bo (Playstationov) do konca leta prodano že 3 milijone, 5 milijonov ali celo 10 milijonov (natančnost pa taka). To pomeni, da bo v domove vdrlo morda 10 milijonov "trojanskih konj" s predvajalniki blu-ray. HD-DVD takega trojanskega konja nima, zato enostavno ne bo imel možnosti tako hitro priti do tako visoke številke. Iz Microsofta sicer prihaja novica, da bodo v svojo igralno konzolo Xbox 360 čez nekaj mesecev začeli vgrajevati predvajalnik HD-DVD, pa vendar. Tisti, ki bo zmagal v vojni igralnih konzol, pravijo nekateri poznavalci, bo zmagal tudi v vojni formatov DVD ...

Združevanje formatov na isti plošči: "kombinirani format", pri katerem je ena stran plošče DVD in druga HD-DVD, ter "dvojčni format", pri katerem rdeči laser bere zapis DVD, modro-vijolični pa zapis HD-DVD.

Vojna konceptov

Morda res, morda pa tudi ne. Izkušnje s prejšnjimi konzolami kažejo, da jih uporabniki ne kupujejo kot predvajalnike DVD, kljub temu da same naprave zmorejo vse potrebno. Vojna formatov je pravzaprav vojna konceptov. Na eni strani je tradicionalni pristop s področja potrošniške elektronike, kjer so zmogljive naprave blu-ray samostojne ali vgrajene povezane z računalnikom ali televizorjem in zadovoljujejo naše potrebe po televiziji in videu visoke ločljivosti. Na drugi strani pa imamo Microsoft-Intelov koncept omreženega doma, v katerem video vsebine upravlja računalnik. Drugi koncept je, seveda, učinkovitejši, bolj integriran in popolnejši, toda ne ravno dosegljiv ali privlačen za množice. Pri odločanju o nakupu naprave z novim formatom je treba pravzaprav razmisliti o konceptu digitalne zabave, lahko tudi poslovanja, ki si ga želimo v naslednjih letih.

Kakorkoli že, vojna formatov se morda za vedno končuje. Kot pravi Bill Gates: "To je zadnji fizični format, ki sploh bo. Na koncu bo prek omrežij vse pretočeno naravnost na disk." Če tako gledamo na stvar, sta oba nova formata začasna rešitev, zaradi katere nam ni treba izgubljati preveč časa in denarja, ker bo na koncu naš poglavitni posredovalni medij ne taka ali drugačna plošča, temveč internet.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki