Pisma bralcev: junij 2006

Objavljeno: 29.6.2006 23:09 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Pisma bralcev | Revija: Junij 2006

Boštjan

Že nekaj časa se govori o holografskih diskih, ki naj bi bili zelo podobni današnjim disketam in malo manjši, kot so ploščki velikosti 12 cm. Podjetja, kot sta InPhase in Maxell, naj bi že večkrat predstavila omenjene diske; najprej 200 in 300 GB, zatem pa še do 3 TB v več plasteh. Ker pa so terabajtne zmogljivosti zelo iskane, se sprašujem, ali bodo holografski diski postali del rešitev optičnih tehnologij, kot so DVD in modri laser ter HD-DVD? Ali bo holografska periferija premogla tudi izdelke, kot so nosilci, knjižnice, izmenjevalci in duplikatorji? Mislim, da pri takšni novosti, kot so holografski diski in izdelki, ne bi bilo slabo, ko bi naročniki in bralci publikacij izvedeli kaj več o tem.  

Čeprav se o holografskih diskih govori že več kot pol desetletja, za zdaj še nobeden ni prišel v množično prodajo. To na neki način že samo po sebi dovolj pove, kako zanesljive so napovedi podjetij, kot je InPhase. Po drugi strani je čisto mogoče, in to si srčno želimo, da bo nekega dne holografska tehnologija postala resničnost. Za zdaj pa je zelo težko reči, kdaj. Če odmislimo Maxell, ki je začel nekaj delovati na tem področju, nihče od velikih izdelovalcev v industriji danes ne govori o holografskih nosilcih in to je zaskrbljujoče. Prav tako ni nobenih podatkov o tem, da bi združenja, ki danes podpirajo optične standarde, denimo HD DVD in bluray, vsaj razmišljala o teh tehnologijah. Če se bo torej zgodilo, da bodo holografski diski prišli na trg v, denimo, naslednjih dveh letih, bo to vzporedni standard, ki pa bo po vsej verjetnosti v manjšini. Poleg tega je tu vprašanje cene. Res je, da govorijo o nekaj 100 GB, morda celo TB, vendar smo zasledili, da bo vsaj na začetku enota za branje in pisanje stala 10.000 dolarjev, daleč zunaj območja za rabo doma. Če dobro preračunamo, ta cena nekajkrat prekaša tudi ustrezno količino magnetnih diskov (500 GB stane danes nekaj sto dolarjev), kar zopet postavlja pod vprašaj smiselnost tehnologije. Če želijo uspeti, bodo morali znatno znižati ceno. Je pa verjetno, da bodo holografski diski na voljo v vseh oblikah: knjižnice, avtoloaderji ... Skratka, ta hip na holografsko tehnologijo še ne bi stavili. Na voljo je vsaj nekaj alternativ, ki so ta hip bolj verjetne in cenejše.

Ivo

Kateri tiskalnik nam priporočate za tiskanje na kompaktne plošče (CD) neposredno v barvah, brez nalepk? Število CD na mesec je do 30. Ali se za potisk lahko uporabljajo standardni ploščki CD in DVD?

Najbolje bo izbrati katerega izmed Canonovih brizgalnih tiskalnikov, npr. Pixma iP4200. Epsonovi so namreč kar precej počasnejši. Ne, za tiskanje morate kupiti posebne CDje oz. DVDje, ki imajo na zgornji strani belo mat površino, na katero se barvilo lepo prime.

Tine

Zanima me, ali je kak program, s katerim bi programe, ki se na Pocket PC shranjujejo v Programs files, lahko namestil na kartico CF ali SD. Tako da bi imel potem v Program files le bližnjico do njega. S tem bi pridobil pomnilniški prostor.

Največkrat je dovolj, če programe kar sami prenesete na kartico CF in si potem naredite bližnjico do njih. Kar z vgrajenim Explorerjem ali pa na namiznem računalniku, s "pravim" okenskim Explorerjem. Če tako preneseni program noče več delovati, ga pač prenesete nazaj.

Janez

Z zanimanjem sem prebral članek o vremenskih postajah in si imam namen kupiti podobno postajo. Ali mi lahko svetujete dobavitelja/ponudnika take opreme. Za odgovor se vam zahvaljujem.

Na žalost ponudnikov v Sloveniji ni ravno veliko, zaradi majhnosti trga pa je tudi cena postaj nekoliko višja kot v tujini. Vremenske postaje LaCrosse WS-2300 in WS-3600 prodajajo pri Conradu Slovenija (www.conrad.si) in v podjetju Thesaurus (www.thesaurus.si). Pri slednjem je mogoče dobiti tudi postajo WMR-928. Za postaje znamke Davis pa bo treba pogledati čez mejo, še največ možnosti je prek spleta, na eBayu.

Marko

Zanima me, kako je s priklopom telefonov v omrežje T2? Če so mi na T2 prav razložili, o čemer pa dvomim, naj bi po njihovo stvar delovala samo tako, da pride za njihovim modemom njihov razdelilnik, v katerega lahko vtakneš do dva telefona PSTN, v priključek LAN pa internetni telefon. Po njihovo stvar ne deluje, če je med njihovim modemom in razcepnikom brezžična povezava ali če je med razcepnikom in internetnim telefonom brezžična povezava. Ali to drži? Ali je mogoče uporabljati njihovo telefonijo, tudi če imamo vmes brezžično omrežno povezavo?

Teoretično bi sicer moral delovati kakšen brezžični most oz. bridge (dve napravi), kar navaden brezžični usmerjevalnik pa zagotovo ne.

Jure

Sem sveži naročnik 1 Mbit/s ADSLa prek ponudnika Sinfonika. Modem je Callisto 821+, omrežna kartica v računalniku pa 10 Mb/s. Povezava se vzpostavlja prek PPPoE odjemalca. Operacijski sistem je Windows 2000 Pro, računalnik pa malce starejši Celeron.

Če uporabljam neposredno povezavo modem-PC, imam prenosa (brez kakšnega download acceleratorja) 120 kB/s, kar je nekako maksimum (recimo prenos Mozille Firefox). Prek usmerjevalnika SMC BR14UP pa ne morem in ne morem neposredno prenašati z večjo hitrostjo kot 60-80 kB/s. Krajevno omrežje pa deluje normalno - torej 10 Mb/s. Da je stvar še bolj čudna - če uporabim download accelerator, imam tudi prek usmerjevalnika maksimalno hitrost prenosa (cca. 120 kB/s). Pomislil sem na težave s faktorjem MTU, težave s kablom UTP in še kaj. Izkazalo se je, da je težava v modemu, ki ga dostavi Telekom. Odkar so Callista 821+ nadomestili s starejšim Callistom 821, vse deluje brez težav...

Aleš

Zanima me, ali je mogoče dobiti kak sistem, ki bi mi omogočal ogled tv prek krajevnega omrežja? Torej, stanje je tako: imam kabelski priključek (kaoaksialni kabel), rad bi pa gledat tv tudi na starem monitorju LCD. Tu sem seveda takoj pomislil na zunanji tv tuner, vendar je težava, ker do te sobe fizično ne morem speljati kabla za anteno. Torej sem se spomnil, da je na voljo napravica, ki video in avdio signal prenaša brezžično. To je še vedno možnost, vendar sem potem razmišljal in prišel do sklepa, da bi bil bolj eleganten prenos prek etherneta. Vse skupaj bi bilo (fizično) preprosto izvedljivo, saj imam pri vtičnici za anteno tudi kabel UTP. Tu moram povedati, da bi ta signal gledal na Applovem (iBook G4) računalniku, ki je priklopljen na Wlan. Torej, če povzamem :): rad bi napravo, ki jo prikopiš na anteno kabelske televizije (koaksialni kabel) in na omrežje LAN in se tam predstavi, recimo, kot video "broadcast strežnik" ali kaj takega.

Bojimo se, da je to že preveč specifična zahteva;). Naprava, ki ima na eni strani video_in (chinch) in na drugi ethernet, bi morda še šlo, da bi pa karkoli prek etherneta "broadcastalo" celoten frekvenčni spekter (kup programov) iz koaksialnega kabla, pa zelo dvomimo.

Marjan

Zanima me, zakaj ob preizkusu programov za izdelavo video DVD niste vključili še podatka o kakovosti končnega izdelka, ki ga urejevalnik ustvari.

Sam sem delal že z dvema takima programoma (starejši je bil Uleadov in novejši Sonicov) in izdelki so bili, milo rečeno, porazni. Še posebej, če si jih upam ogledati na plazemskem televizorju. Kvaliteta je porazna, opazno je zatikanje slike (vidi se, da je programska oprema narejena predvsem za NTSC z osveževanjem 60 Hz), v sliki se pojavlja izmaličenost. Da ne govorim o sesuvanjih in temu, da mora računalnik eno uro in pol trajajoči posnetek obdelovati vso noč.

Meni osebno je popolnoma vseeno, ali lahko z urejevalnikom naredim prehod ali pa dodam učinke na sliko. Vse to je nepotrebno, če je končni izdelek tak, da bi tistega, ki mi je zadevo prodal, najraje prijavil uradu za zaščito potrošnikov.

Skratka, mirne duše bi lahko zapisali: raje kupite digitalni videorekorder. Za urejevalnik, ki bo posnetke izdelal take, da jih boste še kdaj želeli videti, pa boste odšteli od 250.000 tolarjev naprej. Manj se ne izplača. Ostanite raje pri videokasetah, tam računalnik ne more zamočiti ničesar!

Osebno že nekaj let uporabljam Sonicove in Uleadove izdelke, pa nisem imel nikoli težav s kakovostjo. Zaenkrat imam tako narejenih kakih 30 video DVDjev. Glede sesuvanja in počasnosti se pa seveda strinjam. Vendar to po mojih izkušnjah velja za bolj ali manj vse tovrstne programe. Vodi pa Pinnacle Studio, kar smo tudi zapisali.

Romeo

V majski številki sem zasledil oglas za prenosni disk Prestigio in se odločil, da vam pišem. Odločam se za nakup manjšega prenosnega diska, in sicer npr. Prestigio žepni disk 20 GB (1,8-palčni disk) ali pa USB Flash 4 GB. Ceni sta podobni, kar seveda govori v prid "klasičnim diskom". Moja dilema pa je povezana s "trpežnostjo" posameznega nosilca (udarci, vročina, mraz, sesutje naprave...) proti morebitni izgubi podatkov. Ali po domače: kje so po vašem mnenju podatki shranjeni varneje - na prenosnem disku ali USB ključu?

Zelo kratek in jedrnat odgovor: absolutno so podatki bolj varni na USB ključu, saj ta nima mehanskih delov. Morate pa se zavedati, da tudi ključi kdaj pa kdaj odpovejo poslušnost in pri tem pobrišejo vse, kar je bilo shranjeno na njih...

Peter

Kar pogosto se mi zgodi, da je treba kak zvok prenesti v računalnik. Najde se kakšna stara kaseta in podobno. Za to opravilo uporabljam Nerotov Wave editor. Ta program je pač uvrščen v paket, ki pa za svoj denar ponuja kar veliko. Pred nekaj leti sem imel Cool editor, ki je bil za moj okus odličen. Ta program se je zgubil v množici CDjev, tako ali tako pa ni bil kup.... . Zanima me predvsem naslednje: ali je razlika med zajemom zvoka z Wave editorjem dovolj velika, da bi se splačalo kupiti kakega boljšega (npr. Adobe Audition).

Kakovost posnetega zvoka načeloma ni odvisna od programa, temveč samo od strojne opreme, torej zvočne kartice ali zvočnega cipa na matični plošči. Razlika sicer lahko nastane, če program za snemanje ne podpira vseh strojnih zmožnosti, a to se v glavnem lahko zgodi le pri zmogljivejših zvočnih karticah, ki lahko zvok zajemajo z, recimo, 24 biti in 96 kHz. Razlike med programi se poznajo pri kakovosti digitalne obdelave zvoka, a če ste zadovoljni z Wave editorjem, je verjetno najbolje, da ostanete kar pri njem. Lahko pa razliko v kakovosti sami preizkusite, saj lahko večino programov za obdelavo zvoka, tudi Audition, brezplačno preizkusite.

Petra

Zanima me, kateri "intel inside" je boljši, Celeron ali Pentium, in v čem je razlika med mobilno tehnologijo in procesorjem.

Razlika med Celeronom in Pentiumom je (minimalno) v hitrosti in v tem, da pri Pentiumih akumulator zdrži dlje, saj zna procesor bolj varčevati z energijo. "Tehnologija" poleg procesorja zajema tudi osnovno vezje v prenosniku.

Lev

V Sloveniji je veliko ponudnikov ki omogočajo zakup pasovne širine (Siol,Volja,T-2, Amis...). Toda večina ponuja zakup pasovne širine tja do 20 MB... (T-2 ponuja tudi več v svojem optičnem omrežju v Kranju in Kopru). Zanima me, ali je mogoče zakupiti pasovno širino 100 Mb? Pri kateremkoli slovenskem ponudniku internetnih storitev, po kakršnikoli ceni in, seveda, kakšne posege je treba opraviti za tak zakup?

Hitrosti 100 Mb/s so na voljo samo prek optičnih povezav, zato pri ponudnikih tehnologij xDSL nimate možnosti... Optične povezave sicer ponuja kar nekaj ponudnikov (ne samo T-2), vendar so cene dokaj visoke: od 300.000 do 400.000 tolarjev na mesec. Samo za primer omenimo SiOL, AMIS, Softnet... Vse, kar potrebujete za tak priklop, bo uredil ponudnik. A spet za kar nekaj tisočakov...

Leon

V prihodnosti nameravam kupiti LCD TV za največ 300.000 tolarjev. Rad bi na tv priključil tudi prenosnik in rad bi takega s čim hitrejšo osvežitvijo slike in možnostjo slike v sliki (ob sliki). Sem prezahteven? Npr.: Benq 3251 (hitr. osv. 8 ms). V vašem članku nisem nikjer zasledil testa televizorjev Samsung, Philips (kaj pravite nanje)?

Kot smo pojasnili že v prejšnjih pismih bralcev, omenjenih znamk televizorjev žal nismo dobili na preizkus, zato o njih tudi težko kaj konkretnega rečemo (čeprav načeloma sodijo med boljše). Enako velja tudi za spodaj omenjeni BenQ. Prenosnik boste lahko priklopili na bolj ali manj vse televizorje, slike v sliki pa vendarle nimajo vsi. Hitrost osveževanja je pomembna le pri igranju res zelo hitrih iger 3D, sicer pa "manj milisekund" ne boste opazili.

Miran

Pred časom ste objavili primerjalne cene izpisa brizgalnih tiskalnikov in laserskih tiskalnikov. Prosim vas, če mi sporočite povprečno ceno odtisa enega lista A4 pri brizgalniku in povprečno ceno odtisa laserskega tiskalnika.

Cene odtisa brizgalnih tiskalnikov izmerimo sami in veljajo za točno določene dokumente, ki jih uporabljamo za preizkus. Cena črno-bele strani je med 10 in 60 tolarji, barvne pa med 35 in 160 tolarji. V nasprotju s tem cene odtisa laserskih tiskalnikov izračunamo iz podatka o zmogljivosti barvil, ki jih podajajo izdelovalci, in sicer za tiskanje dokumenta s 5 % pokritostjo ali pri tiskanju dokumenta po standardu ISO. Cena takega ČB odtisa je med 1 in 9 tolarji, barvnega pa med 14 in 40 tolarji. Podatka žal nista primerljiva.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki