Jošt Novljan: Kdaj veš, da si dober vodja inženirjev (egineering manager)?
Foto: Jan Dolar, Dolar Media
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico, PayPal, Apple Pay ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Jošt Novljan: Kdaj veš, da si dober vodja inženirjev (egineering manager)?
Foto: Jan Dolar, Dolar Media
V četrti epizodi pete sezone podkasta se je Jure Čuhalev pogovarjal z Joštom Novljanom, VP of Engineering pri LeanIX (SAP). Pogovor se dotakne vprašanj, ki si ju zastavi marsikateri izkušen inženir: Kdaj je pravi trenutek za prehod iz tehnične vloge v vodstveno in kako sploh veš, da si na tej poti uspešen?
Jošt je v zadnjem desetletju prehodil karierno pot od senior inženirja do vodje inženirskih ekip, direktorja in nato VP-inženiringa. Na tej poti je pridobil številne izkušnje o vodenju ljudi, organizacijskem razvoju in gradnji ekip, ki lahko uspešno rastejo tudi v hitro spreminjajočem se tehnološkem okolju.
Kako se spremeni delo, ko postaneš menedžer?
Ena izmed glavnih tem pogovora je razlika med delom inženirja in delom menedžerja. Medtem ko je uspeh inženirja pogosto povezan z njegovimi tehničnimi rešitvami, je uspeh menedžerja odvisen predvsem od uspeha ljudi okoli njega.
Po Joštovem mnenju optimalen engineering manager vodi od pet do sedem neposrednih sodelavcev. Čeprav mnogi tehnični strokovnjaki težko opustijo programiranje, je dolgoročno pomembno razumeti, da menedžerjeva glavna naloga ni več pisanje kode, temveč ustvarjanje okolja, v katerem lahko drugi svoje delo opravljajo čim bolje.
Če menedžer ne more vzeti nekaj dni dopusta, ne da bi se delo ustavilo, je to znak, da procesi in odgovornosti niso dovolj dobro postavljeni.
Zanimiva misel iz pogovora je, da bi moral biti cilj vsakega dobrega menedžerja postati »nepotreben«. To ne pomeni, da njegova vloga nima vrednosti, ampak da je ekipa dovolj samostojna, da lahko uspešno deluje tudi brez njegovega stalnega posredovanja. Če menedžer ne more vzeti nekaj dni dopusta, ne da bi se delo ustavilo, je to znak, da procesi in odgovornosti niso dovolj dobro postavljeni.
Vodenje brez pretiranega zanašanja na frameworke
Pogovor se dotakne tudi vprašanja, kako voditi inženirske ekipe brez slepega sledenja priljubljenim management frameworkom. Jošt poudarja, da so knjige, metodologije in procesi koristni predvsem kot navdih, ne kot univerzalni recepti za uspeh.
Med priporočeno literaturo omenja dela, kot sta Inspired in First, Break All The Rules, saj ponujata praktične vpoglede v gradnjo produktnih in razvojnih ekip. Hkrati opozarja, da mora vsaka organizacija najti ravnotežje med strukturo in prilagodljivostjo ter razviti svoj način dela.
Pomemben del tega so tudi jasno definirani karierni nivoji oziroma career ladders, ki zaposlenim omogočajo razumeti, kako lahko napredujejo, ne da bi bil menedžment edina možnost za razvoj kariere.
Umetnointeligenčni agenti v velikih organizacijah
Drugi del epizode je posvečen umetni inteligenci in vprašanju, kako jo velika podjetja dejansko uvajajo v vsakodnevno delo. Namesto velikih in dragih transformacijskih projektov LeanIX uporablja bolj pragmatičen pristop.
Posebej zanimiv je t. i. champion model, kjer ima vsaka ekipa posameznika, ki aktivno raziskuje nove umetnointeligenčne prakse, orodja in možnosti uporabe. Takšni posamezniki nato pridobljeno znanje predajo članom ekipe. Tako se inovacije širijo organsko, brez potrebe po centraliziranem upravljanju vsake pobude.
Jošt opiše tudi interne hekatone z več sto sodelujočimi, kjer zaposleni preizkušajo nove ideje in načine uporabe umetne inteligence. Ena izmed zanimivejših ugotovitev je bila, da je Claude Opus 4 pri nekaterih nalogah dosegal zelo dobre rezultate, kar je sprožilo dodatne razprave o izbiri in uporabi različnih generativnih modelov.
Zakaj veliki prepisi pogosto ne uspejo?
V pogovoru se odpre tudi tema velikih reorganizacij in obsežnih prenov sistemov. Jošt opozarja, da tako imenovani big rewrites pogosto ne dosežejo pričakovanih rezultatov. Razlog ni nujno v tehnologiji, ampak v podcenjevanju kompleksnosti organizacije, procesov in ljudi.
Uspešne spremembe običajno ne nastanejo čez noč. Veliko učinkovitejši pristop je postopno izboljševanje, kjer ekipe sproti preverjajo rezultate in prilagajajo smer razvoja.
Komu je epizoda namenjena?
Epizoda bo posebej zanimiva za izkušene inženirje, ki razmišljajo o prehodu v menedžment, za vodje razvojnih ekip, ki iščejo nove pristope k vodenju, ter za vse, ki jih zanima praktična uporaba umetne inteligence v večjih organizacijah.
Osrednje sporočilo pogovora je preprosto: dober inženirski menedžer ni ta, ki sprejema največ odločitev ali nadzira vsako podrobnost, ampak tisti, ki ustvarja pogoje, v katerih lahko ljudje rastejo, prevzemajo odgovornost in uspevajo tudi brez njegove neposredne prisotnosti. Prav v tem je razlika med vodenjem ljudi in zgolj upravljanjem nalog.
Žrebanje, ki naj bi preprečilo predprodajo nove konzole podjetja Valve, je končano.
Google bo s prihajajočimi posodobitvami spletnega brskalnika Chrome dokončno onemogočil delovanje priljubljenih razširitev za blokiranje oglasov, kot je uBlock Origin.
Dolgo vrsto let je bila ena izmed glavnih prednosti ekosistema Android njegova odprtost, saj za razliko od konkurenčnega Applovega iOS-a ni imel omejitev za nameščanje aplikacij. Resda je Google preverjal aplikacije, ki jih je uvrstil na svojo tržnico Play Store, a vsakdo je lahko mimo te tržnice namestil karkoli, če je z interneta prenesel namestitveno datoteko. Postopek se imenuje sideloading in je na primer na iOS onemogočen. To se bo zdaj zgodilo tudi na Androidu.
Podjetje Getty Images je v nedeljo sporočilo, da bodo sodelovali z OpenAI. Priljubljeno orodje umetne inteligence ChatGPT bo lahko brskalo po Gettyjevi knjižnici podob, se iz njih učilo in jih uporabnikom tudi streglo, kar seveda ne bo zastonj. Koliko bo Getty Images z dogovorom zaslužil, podjetji nista razkrili. Vlagatelji pa menijo, da ogromno.
Microsoft je opozoril na odkritje novega in naprednega črva, poimenovanega Crypto Clipper, ki se širi prek okuženih USB ključkov in je namenjen kraji kriptovalut.
Bliža se datum, ki se je pred 15 leti zdel nedosegljivo daleč v prihodnosti. Potekli bodo certifikati iz leta 2011, s katerimi se varuje zagon osebnih računalnikov (Secure Boot), da se nanje ne ugnezdi škodljiva programska oprema že v UEFI/BIOS. Ne glede na operacijski sistem morajo posodobljene certifikate dobiti vsi starejši računalniki, najsi na njih teče Windows ali Linux. Prvi se večinoma posodobi sam.
Arhiv
Uvodnik
Siri, ki je Evropejci ne smemo imeti
Mnenja
Popotovanje z Brnika
Pro et contra - oblak, da ali ne?
Nove tehnologije
Iskanje žvižgačev
Živčne procesne enote
Fokus
Napaka na napako …
Račun brez krčmarja
Uvodnik: Siri, ki je Evropejci ne smemo imeti
Dosje
Pozabljena umetnost
Monitor Pro
Kako algoritmi spreminjajo svet financ
Paradoks: tehnologija zavarovalnicam prihrani denar, zavarovanja pa so dražja
Svet na klik: konec vrst in navidezna digitalna svoboda
Na zvezi
Kariera v IT
Ogrodje – kjer tehnologija dobi svoj glas
Zgodovina
Cisco - ljubezen, ki je spremenila svet
Zgodovina računalništva v Sloveniji - Amaterska omrežja
Odprta scena
Klepetalniki razkrivajo zasebne telefonske številke
Kriza pomnjenja umetne inteligence
Prenosni računalniki
Procesor je še vedno ključen
Preizkusi
Evropski Office ali le politični projekt?
Skriti zakladi za drobiž - FPV (First Person View) Dron
Nasveti
Spreminjanje BIOS-a - odklenimo skrite zmogljivosti
Stari kindli, nova moč
Usmerjevalniki »na ploščici«
Mobilno
Aplikacije za Googlov telefon
Appleove nagrade
Naš izbor na Androidu
Naš izbor na iPhonu
Kupite dostop do aktualne številke:
5,99 EUR mesečni zakup
