Pisma bralcev: april 2006

Objavljeno: 24.4.2006 23:58 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Pisma bralcev | Revija: April 2006

David

Najprej vse pohvale za vaše strokovne članke! Še posebej sem se razveselil zadnjega o ADSL2+, ki je strokovno razjasnil večno temo internetnih forumov, navijanja za tega ali onega ponudnika in pojasnil, zakaj nekaterim deluje DSL brezhibno brez vnovičnega zagona modema, drugim pri istem ponudniku pa ne :).

Ker je vpeljava DSL v hišo postala aktualna tudi pri meni, se mi je zastavilo naslednje nekonvencionalno vprašanje, na katero sem od uradnih ponudnikov dobil nasprotujoče si odgovore. Zdaj ne vem, ali so eni preveč konservativni ali pa jim gre samo za to, da bi prodali, stranka pa se bo potem že prilagodila, jih klicala in imela dodatne stroške. Skratka, Volja.net pravi, da ne gre, Siol da gre, na internetnih forumih pa pravijo, da piska v telefonih. Kakšna je torej resnica v tejle spodnji zadevi?

Nimam še ADSL, preverjanje v internetu pa pravi, da je pri meni mogoč s hitrostjo 4 Mb/s. V mojo hišo pride Telekomova PSTN parica. Nekje v steni se razdeli v štiri sobe po hiši. V vseh sobah imam zdaj delujoče PSTN telefone, ne bi pa rad iskal in vrtal po stenah, kje se mi parice razcepijo na te štiri sobe (ne, nimam centrale). Ali lahko DSL razcepnik in DSL modem priklopim v katerokoli sobo kot 2. aparat v liniji, in mi bo internet (seveda le v tej sobi) deloval brez težav in izpadov (modem se bo sinhroniziral), prav tako pa bodo navadni analogni PSTN telefoni v vseh drugih sobah še naprej delovali brez težav, čeprav bodo pred razcepnikom (filtrom)? (Pod pogojem, seveda, da parice niso preveč amatersko "štukane".) Zna kaj od tega (DSL tehnologija, postavitev pred razcepnik oz. zanj) motiti prikaz številke kličočega (CLIP), ki jo imam zdaj na teh telefonih PSTN? Poleg nepotrebnega dodatnega dela iskanja razdelila po hiši bi mi namreč nastala še ena težava. Kako pripeljat UTP omrežje od modema v to želeno sobo, kar bi drugače na ta zgornji nekonvencionalni način lahko čisto enostavno rešil z uradno, sicer "nepravilno" postavitvijo razcepnika in modema kar naravnost v to sobo kot 2. v liniji. Če imate možnost to preveriti kje v živo na lokaciji, bi vam bil za informacijo o tem praktično preizkušenem testu zelo hvaležen (verjamem pa, da tudi širša javnost, ki se bo čedalje bolj množično odločala za to storitev). Je pri kabelskih razcepnikih in modemih kaj drugače? (Tu potem seveda vplivajo (če vplivajo) na tv signal v drugih sobah, ne na telefone:)

Omenjene situacije žal nimamo kje preveriti, vendar bi čisto "po logiki" rekli, da bi zadeva morala delovati. Hkrati bi si upali trditi, da bo vsaj dvigovanje telefona povzročalo določene motnje. Resda sta PSTN in ADSL frekvenčno povsem ločena, vendar bo fizični priklop in potem spet odklop od žice (kar pravzaprav pomeni "dvig" in "spust" slušalke) gotovo povzročal določene motnje.

No, sam CLIP bi seveda moral delovati.

Brez dejanskega preizkusa vam bo kdorkoli na vprašanje zelo težko zagotovo odgovoril.

Dejan

Prosim, če mi poveste, kje bi lahko kupil programsko opremo za GPS in kartografijo za SLO, CRO in IT, A za uporabo na mojem Palm zire 72. Dlančnik je odličen, za popolno uporabo mi manjka še GPS!

Najbolje, da se obrnete neposredno na ponudnika GPS zemljevidov Monolit (www.monolit.si), kjer vam bodo svetovali tudi glede strojne opreme.

Ermin

Pozdravljeni! Imam vprašanje glede pretvorbe v format PDF. Opazil sem, da Monitor v formatu PDF ne zavzame veliko prostora glede na to, koliko strani ima. Moje vprašanje je, kako datoteko pretvorite v format PDF, da ostane tako majhna? Sam sem poskušal pretvoriti neki katalog, ki je narejen s programom Corel Draw 12 in ima 28 strani, pa sem zanj "porabil" enako megabajtov kot vi za Monitor.

Zanima me še, s katerimi programi za grafiko delate Monitor?

Zvijača je v slikah, ki so zelo stisnjene in zato dokaj slabe kakovosti, a zasedejo malo prostora. Monitor se sicer postavlja v programu Adobe InDesign.

Matjaž

Imam disk Hitachi Deskstar HDT722525DLA380. Pri delovanju se občasno sliši zvok, nekakšen "klik" (kot bi kaj mehansko preskočilo). Zanima me, ali je to zaradi temperature, nihanja napetosti ali česa drugega?

Lahko, da ni nič hudega, lahko pa je začetek večje mehanske okvare, ki se pripravlja.

Sašo

Kot naročnik vaše revije vas prosim za nasvet. Imam v Avstriji kupljen prenosnik z operacijskim sistemom Windows XP Home Edition v nemščini (izvirnik). Ali je na voljo nadgradnja operacijskega sistema (brezplačna) v slovenščino ali angleščino in na katerem spletnem naslovu jo je mogoče dobiti.

Prosim za opis namestitve.

V pričakovanju odgovora se vam vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Žal na brezplačno nadgradnjo na slovenska Okna vsekakor ne morete računati.

Blaž

Z operacijskim sistemom Windows ne shajam ravno najbolje, ko pa berem o prihajajočem Windows Vista, me vse mine (sem uporabnik, vajen ukazne vrstice), zato bi rad čim prej presedlal na drug operacijski sistem tudi na svojem prenosniku.

Pred približno dvema letoma je bil v vaši reviji objavljen članek o sožitju prenosnega računalnika in Linuxa; ker pa je od takrat minilo kar precej časa, me zanima, kakšno je stanje zdaj in ali bo v prihodnje objavljen tudi kak članek o tem. Ko berem po forumih, priporoča vsak svoje, nekdo pravi, da vse deluje vrhunsko, drugi, da sploh ne deluje .... Mi morda lahko priporočate tudi kakšno specifično distribucijo, po možnosti takšno, ki bi mi sama skonfigurirala čim več strojne opreme - gre za prenosni računalnik, ki mora delovati in na katerem se nimam časa ukvarjati z namestitvami (ne tako kot na namiznem PCju).

Najbolj splošen nasvet bi bil, da uporabite čim novejšo distribucijo na čim starejšem prenosniku ;)

Resno, najnovejši prenosniki imajo lahko kako novo strojno zvijačo, ki je Linux še ne obvladuje, toda že s kako leto starejšim prenosnikom bi moralo delovati prav vse.

Sicer pa hvala za nasvet, omenjeni članek bi res veljalo v kratkem ponoviti.

Franček

Zanima me, na kaj naj pazim pri nakupu PCja, ki bi ga uporabljal za montažo filmov? Verjetno na grafiko, RAM in disk? Če bi kupil komplet z monitorjem do cene 200.000 tolarjev, kakšno konkretno sestavo bi mi priporočali? Ali se z Movie makerjem da delati tudi dveurne filme - in kako hitro - ali to PC zelo upočasni? Vesel bom tudi kake dobre povezave v slo/ang/hr.

Grafična kartica pravzaprav ni bistvena, saj bo prav vsaka dovolj dobra. Res je treba paziti na pomnilnik (vsaj 1 GB, bolje 2 GB ali več), čim hitrejši procesor (razni digitalni učinki in pretvorba formatov lahko še vedno trajajo tudi nekaj ur) in disk, ki naj bo varnostno podvojen (zrcaljenje), saj si napornega dela gotovo ne želite izgubiti.

Seveda pa bi vam svetovali, da se tako osnovnemu programu, kot je Movie Maker, v te namene na daleč izognete. Za vtis, kaj drugega je še na voljo, si lahko preberete naš članek Digitalne škarje in lepilni trak iz lanskega junija:

http://www.monitor.si/clanki.php?id=557

Marko

V članku, v katerem ste preizkušali naprave GPS, ste v okvirčku, v katerem opisujete delovanje sistema GPS, zapisali nekaj stvari (način določanja položaja, vir napak...), ki po mojih informacijah niti približno ne držijo. Prilagam naslov, na katerem je vse lepo opisano:

http://www.trimble.com/gps/how.html

Najprej naj se vam zahvalim za pozornost in tudi pripravljenost, da nas opozorite na pomanjkljivosti v našem pisanju. Brez tega je še posebej v tehničnem novinarstvu težko.

Kot ste verjetno opazili, je okvir o delovanju GPS predvsem poljudne narave, torej se v tehnične podrobnosti posameznih segmentov ne spušča poglobljeno. Pravzaprav se ukvarja le s čistimi osnovami tehnologije GPS, kot nekakšen splošen vpogled v stvar (oziroma sem si pri pisanju to vsaj želel ;). In res je matematično za določanje položaja treba imeti štiri satelite, vendar "zdravorazumsko" ni tako, saj so že trije dovolj, kar jasno piše tudi na strani, ki ste jo navedli. Tudi s pomočjo treh satelitov načeloma določimo zemljepisno širino (in seveda ne "višine", kot se mi je nehote zapisalo) in dolžino. Se pa strinjam, da bi za boljše razumevanje (in tudi matematično pravilnost) res moral to bolje razložiti.

Res je tudi, da so napake v natančnosti naprav GPS posledica razlik v nastavitvah atomskih ur satelitov in ne tistih v sprejemniku. Za napako se opravičujem.

Hvala torej za vaše pisanje. Vsekakor opominja na to, da nas ne berejo ljudje, ki bi "kupili", karkoli jim prodaš, in da velja pri tehničnih podrobnostih (še) večkrat pogledati, kaj in kako smo kaj zapisali. Tudi zato, da ne bi prihajalo do dvoumnosti ali napak...

Arnold Marko, Monitor

Marjan

Pozdravljeni, spet imam kritiko.

Nedavno sem v svoj prenosnik HP namestil Suse Linux 9.1. Prvič v zgodovini mojih namestitev Linuxa je bila takoj "pokrita" vsa strojna oprema, tudi modem. Ja, zdaj lahko tudi varno brskam po internetu. Pa še hitreje gre kot v Windows.

Še bolj nedavno pa sem si priskrbel Suse Linux 10. Pravzaprav vam tole pišem v Firefoxu, ki teče na njem. Vse deluje. No, vsaj strojna oprema. Kaj pa programska?

Malenkosti, nekaj grafičnih bonbončkov so dodali (sence oken in prosojnost menujev), nekaj pa jih je odpovedalo (povečava ikon, oblački z namigi). No, delati je še vedno mogoče brez težav.

Za poskus sem v okolju Kdevelop poskušal napisati program, ki bi brskal po zbirki podatkov. No, nekakšno DVD sposojevalnico. Dvoje: prijava in iskanje sta mi delovala po kakih 4 urah dela. S tem, da sem okolje ZARES uporabil šele prvič. Vidi se, da je tu C++ še vedno C++. In da razvojna okolja povsem zadoščajo tudi za resno delo.

Ko sem aktiviral še Kontact, se pravi nekakšen Linuxov Outlook, sem bil spet prijetno presenečen. V bistvu je notri vse kot v Outlooku, razen stvari za skupinsko delo, za kar je vključena podpora. Zato sem sklenil, da se lotim vključka (kako drugače prevesti izraz plugin?), ki bi skrbel za to: delo s skupnimi mapami (stiki, koledar itn.). A začeti sem moral iz nič.

Najprej sem si priskrbel izvirno kodo za Kontact. In v njem je bil na srečo tudi testni vzorec vključka za Kontact. Toda... nobene dokumentacije.

Brskal sem povsod. Nekaj sem že našel, a premalo. Nisem začetnik v C++, a da bi izgubljal čas z reverznimi postopki, tega se mi v tem času res ne ljubi početi. Tako sem na koncu dvignil roke in projekt opustil. Škoda, ker bi ga lahko uporabili marsikje.

Najbolj pa me pri vsem skupaj moti tole: nedosegljivost potrebnih informacij. Če želite kaj namestiti, to že nekako gre, informacij je dovolj. A da bi kaj bolje izkoristili ali kaj naredili, to je že teže.

Ko sem na spletnih straneh Kontacta želel poslati sporočilo razvijalcem, naj mi zaboga priskrbijo kake koristne napotke, sem po nekaj minutah skakanja po straneh zmogel opaziti le to, da se lahko prijavim na poštni seznam. Niti e-naslova ni bilo. Na razvojni strani KDE projekta je sicer bil tak naslov. Poslal sem sporočilo in dobil odgovor, naj se obrnem na drug naslov, ki pa ni obstajal.

Zato pravim: Ali ni škoda? Vsa orodja za razvoj so na voljo, a ko bi človek želel kaj zahtevnejšega, ostane brez potrebnih informacij. Ali pa mora več časa porabiti za to, da jih poišče, kot za izdelavo projekta. Menim, da je Linux še vedno domena geekov in nerazširjen ravno zaradi takih "malenkosti". Zakaj ne more biti (razvojna) dokumentacija zbrana NA ENEM MESTU, namesto da je raztresena po vsem internetu...? Zakaj raje na prvi strani, recimo, ni napisano: Pozor, razvojna dokumentacija je površna/nepopolna/je ni? Dokler ne bodo take in podobne stvari urejene, se bojim, da bosta še naprej prevladovala Windows in Dotnet...

Simon

Imam vprašanje. Stanujem v študentskem domu, zato se občasno (predvsem za konec tedna) na mojem računalniku menjavajo obiskovalci hitreje, kot ne vem kaj. :)))

Zanima me, ali se dobi v internetu kak program, kak dnevnik, ki bi zapisoval vse, kar kdo počne z računalnikom (predvsem za internet). "Uporabnikom" sem sicer omejil dostop, a kljub temu.

Najzanesljivejša rešitev bi bila namestitev katerega izmed "inteligentnih" omrežnih vohljačev, ki so namenjeni podjetjem. Npr. Spector (www.spectorsoft.com), katerega uporaba pri nas je sicer pravno sporna...

Miha

Kupil sem tiskalnik Brother DC110c. Ko se na primer zagozdi papir, mora tiskalnik sčistiti brizgalno konico (cleaning). A potem, ko "sčisti", v kartušah ni več skoraj nič barvila. Pogledal sem že, ali kje pušča, pa ne. Prosim, če mi lahko poveste, kaj je narobe.

Čiščenje glav (oz. tiskalnih šob) pri tiskalnikih s tehnologijo piezo (kamor sodijo tudi Brotherjevi modeli) dejansko porabi veliko črnila, a vsekakor ne bi smelo porabiti kar vse kartuše.

Če se to res dogaja, bi se bilo smiselno oglasiti na servisu.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki