Pisma bralcev: julij-avgust 2006

Objavljeno: 25.9.2006 14:05 | Avtor: Matjaž Horvat | Kategorija: Pisma bralcev | Revija: Julij 2006

Barbara

Ko sem brskala po internetnih straneh, sem med drugimi našla tudi vašo stran. Zato sklepam, da bi mi vaša pomoč prišla prav. Hodim na ekonomsko fakulteto in pri enem izmed predmetov moramo narediti seminarsko nalogo. Moja naloga je opisati in navesti razlike oziroma primerjati Oracle in MySQL. Ne vem, kaj narediti. Zato se obračam na vas z željo, da bi mi kako pomagali. Za odgovor se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!

Takih vprašanj vsak mesec prejmemo kar nekaj, vendar vas moramo žal zavrniti, saj nismo servis za izdelavo seminarskih nalog...

Matjaž

Kupujem barvni tiskalnik za rabo doma. Najprej sem sicer razmišljal o dveh vrstah tiskalnikov: laserskem barvnem ali navadnem barvnem na kartuše. Vendar sem se nekako odločil za laserskega, čeprav je začetna naložba velika, vendar je pozneje manj stroškov na natisnjeno stran kot pri drugih barvnih tiskalnikih. Poleg tega omogoča lep barvni izpis na navaden papir. V vaši reviji za takšne potrebe, glede na cenovni razred, priporočate Samsung CLP-510. Ta je še razmeroma ugoden, dobil pa je tudi dobro oceno v vaši reviji. Zanima me, glede na to, da je bil tiskalnik ocenjen že dolgo nazaj, ali je zdaj morda naprodaj še kak drug tiskalnik, ki bi bil boljša izbira?

Ne, glede na ponudbo je to še vedno najugodnejša izbira. Na voljo so sicer tudi cenejši laserski modeli (npr. Konica Minolta Magicolor 2400W), a imajo višjo ceno izpisa. Tudi kakovost izpisa pri Samsungu je optimalna.

Miran

Pred časom ste objavili primerjalne cene izpisa brizgalnih in laserskih tiskalnikov. Prosim vas, če mi sporočite povprečno ceno enega lista A4 brizgalnega tiskalnika in povprečno ceno enega lista A4 laserskega tiskalnika.

Cene odtisa brizgalnih tiskalnikov izmerimo sami in veljajo za točno določene dokumente, ki jih uporabljamo za preizkus. Cena črno-bele strani je med 10 in 60 tolarji, barvne pa med 35 in 160 tolarji. V nasprotju s tem so cene odtisa laserskih tiskalnikov, ki jih izračunamo iz podatka o trajnosti barvil, ki jih navajajo izdelovalci. In sicer za tiskanje dokumenta s 5 % pokritostjo ali pri tiskanju dokumenta po standardu ISO. Cena takega ČB odtisa je med 1 in 9 tolarji, barvnega pa med 14 in 40 tolarji. Podatka žal nista primerljiva.

Zvone

Prebral sem članek "Video kamere so mrtve", pa me zanima, kje lahko kupim npr. program Ulead Video Studio 9. Napisali ste namreč, da podpira slovenščino. Rad bi vedel, ali to res drži, in pa naslov, kje bi ga lahko kupil.

Opravičujemo se za dvoumno zapisani stavek. Program ni preveden v slovenščino, temveč le podpira šumnike pri izdelavi DVD menujev. Številni drugi programi imajo namreč s tem težave.

Eva

Vrsto let sem naročnica in zvesta bralka revije Monitor, vendar vam tokrat prvič pišem in vas prosim za nasvet. Zanima me, na kakšen način je mogoče posneti na disk računalnika prispevek (filmček), ki si ga lahko ogledamo npr. na spletni strani 24ur.com. Ali potrebujem kak dodaten program? Preizkusila sem vse mogoče, a mi ne uspe. Za nasvet bi vam bila zelo hvaležna.

Potrebujete nekaj podobnega, kot smo opisali v članku "Lovci na tok" januarja 2006. Se pravi program, ki bo znal zajeti video tok, ki sicer ni namenjen shranjevanju na disk.

 

Janez

V vašem testu sem zasledil najboljšo oceno za multifunkcijsko napravo Hewlett-Packard LJ 3055. Res je odlična, dokler deluje, deluje pa le še dva do tri mesece po izteku garancije. Po tem času čudežno odpove bralnik, ki stane 75 tisočakov (plus delo). V našem podjetju smo se dali dvakrat speljati na led, pri obeh napravah je prišlo do enake napake. Preveril sem mesečni cikel, pa ni dosegel niti tretjine deklariranega. Pred nakupom druge naprave so mi strokovne službe zagotovile, da se kaj takega pri novem zagotovo ne bo zgodilo, pa je bralnik odpovedal še mesec dni prej kot pri stari napravi. Ob taki tehnični pomanjkljivosti ta naprava ne sodi v kategorijo "dober nakup". Nasploh opažam, da HPjevi izdelki ne upravičujejo več nekdanjega slovesa, saj nekateri starejši modeli tiskalnikov v podjetju še vedno delujejo brezhibno, medtem ko je bilo treba pri nekaterih sodelavcih v tem času zamenjati že po dva tiskalnika novejših modelov te znamke. Vaš nasvet "zlati monitor" sem že večkrat upošteval, verjetno ga večina bralcev, a v tem primeru močno upam, da ga ne bodo.

Najlepša hvala za opozorilo. Žal naši preizkusi takih težav enostavno ne morejo zaobjeti.

Matej

Z rahlo zamudo vam pišem glede članka, v katerem ste si ogledali programe za video urejanje. Žal niste opisali nobenega programa za operacijski sistem Linux. Sicer na splošno velja, da je Linux pri večpredstavnosti nekoliko slabše podprt kot Windows, kljub temu pa je pod Linuxom za videomontažo na voljo izvrstno orodje Cinelerra, ki je poleg tega še celo brezplačno. Program omogoča neomejeno število avdio in video stez, ponuja številne učinke in omogoča uvoz in izvoz v kopico formatov, tudi v format DVD. Žal trenutno še ne podpira neposredne izdelave DVDja, kljub temu je "DVD authoring" preverjeno mogoče narediti tudi pod Linuxom. Je pa res, da je uporabniški vmesnik precej nenavaden, če se nekoliko milo izrazim. Morda bi enkrat v prihodnosti napisali kakšno vrstico tudi o tem programu.

Tako, kot ste ga opisali, skoraj dvomimo, da bi koga zanimal ;), pa vendar hvala za nasvet. Program si bomo ob priložnosti ogledali.

Marjan

Veste, kaj je bilo na NT konferenci najbolj zanimivo? Da Microsoftov predavatelj reče: "Za seznam pobrskajte po Googlu!" Prvič sem na enem samem predavanju tudi kar dvakrat slišal omeniti Firefox. Poudarili so, da CRM 3.0 deluje TUDI na Firefoxu. In nazadnje fiasko z MOM. Ali pa, kaj si Microsoft predstavlja pod XP embedded... In vse to v enem samem dnevu! Naslednje leto bo še bolj zanimivo. Morda pa bo MS celo iz(d/j)avil Linux in ne več "konkurenčni operacijski sistem"...

Tega gotovo ne boste dočakali - korporacije se strogo držijo neomenjanja oz. neblatenja konkurence. Tudi Intel na tiskovni konferenci nikoli ne omenja AMDja in nasprotno ;).

Uroš

Rad bi prenesel svojo zbirko vinilnih plošč na cedeje. Kakšne so možnosti za to? CD snemalnik je težko dobiti, ostane torej še PC. Kaj mi lahko svetujete - katere zvočne kartice, katere programe? Kako zoprno je takšno presnemavanje - in ali se mi vendarle bolj splača stakniti kak (rabljen) CD snemalnik?

O tem smo pisali pred kratkim. Morda bo najbolje, če si za začetek preberete članek "Domača digitalizacija analognih zvočnih posnetkov" v marčevskem Monitorju.

Peter

V novi številki Monitorja sem prebral, da v DVD-HDD rekorderje vgrajujejo čisto običajne računalniške diske. Ali to pomeni, da lahko v svojem rekorderju SONY HX900, ki ima vgrajen 160 GB disk, le-tega zamenjam z novim, zmogljivejšim? V članku tudi nisem zasledil ničesar o prenosih iz rekorderjev v računalnike (npr. ali sploh ima kateri DV-Out). To bi prišlo zelo prav za prenos iz rekorderja v računalnik in za nadaljnjo obdelavo teh posnetkov. Res je zapis že stisnjen v MPEG2, vendar z vnovično obdelavo v primernih orodjih, ki ponujajo neprimerno več možnosti od samega DVD-HDD rekorderja, kakovost končnega posnetka verjetno ne bi trpela. No, in če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali to pomeni, da je mogoče disk iz DVD-HDD prenesti v računalnik, oziroma ga vstaviti v ustrezno enoto in ga priključiti na računalnik kot zunanji disk in vsebino prenesti prek USB2?

Nekateri redki modeli imajo DV-Out, od teh, ki smo jih preizkusili, pa nobeden. Video najenostavneje spravite v računalnik tako, da ga posnamete na DVD. Načeloma lahko disk vstavite v računalnik, a ne kar enostavno. Videorekorderji namreč uporabljajo različne datotečne sisteme in večinoma njihovih diskov Okna ne prepoznajo. Potrebujete program, ki zna disk prepoznati, oziroma narediti kopijo diska (taki naj bi bili WinHex, HDClone, easeus in razni drugi programi za reševanje pokvarjenih diskov). Zaradi posebnih datotečnih sistemov tudi ni mogoče kar enostavno v videorekorder vgraditi večjega diska (se pa z nekaj hekerskega znanja vseeno da:-).

Jernej

Ali lahko uvrstite na DVD filme, ki niso trenutno ravno na Prva tv?

Hm, če verjamete ali ne, Prve TV ne spremljamo in potemtakem ne moremo biti odgovorni, če se morda ravno "pokrijemo" s filmi ;).

Simon

Pred časom sem prebiral vaš članek o cenejših sestavih računalnikov (cca 60.000). Zdi se mi, da bi temu lahko bili konkurenčni rabljeni računalniki. Zanima me, ali morda veste, na kaj je treba biti pozoren ob nakupu rabljenega računalnika, oz. kateri sestavni del ponavadi najprej odpove?
In še: ali so starejši procesorji AMD Athlon, Athlon XP primerljivi z novejšimi Semproni po hitrosti (oz. ali je Athlon 2000 enakovreden npr. Sempronu 2800) pri uporabi preprostih aplikacij (Word, internet...)?
V vaši reviji tudi napovedujete test manjših LCDjev, kar se mi zdi odlično, še posebej, če bo približno tako obsežen kot test velikih, saj mi je bil v odlično pomoč pri nakupu. Če imate možnost, bi lahko izvedli test večjih profesionalnih tiskalnikov. Občasno se mi zdi vaša naklonjenost Intelovim (na prvi pogled?) novostim kar malce pretirana, saj so vsi trenutno "novi" 32-bitni procesorji pravzaprav brez kakšne večje prihodnosti, ob tem pa se pozablja na konkurenco, ki je 64-bitne procesorje predstavila že bistveno prej, in to tudi v prenosnikih. Lahko bi kdaj objavili tudi članek o očitnem namenskem zavlačevanju novega operacijskega sistema Vista, ki je v prid Intelu, da se znebi svoje zaloge; seveda, če si upate. Menim tudi, da bi lahko bilo na vašem DVDju več različnih programov (da ne bi bilo vsak mesec pol istih). Dobro se mi zdi, da spremljate tudi t. i. zabavno računalništvo - videorekorderje in TV, saj je razvoj tudi tu zelo hiter.

Težko bi izpostavili, kateri del opreme najraje odpove. Vsi so izpostavljeni pregrevanju, nekateri imajo mehanske dele, tako da so po nekaj letih (3-4-5 let) vsi deli kandidati za strojno smrt. Ker pa je osebne računalnike lahko nadgrajevati po delih - in tako stare komponente so hudo poceni - je mogoče ustrezni del pač dokupiti in zamenjati. Tudi morda z našo pomočjo.  Pomembno je, kaj se je z računalnikom delalo, zlasti, ali ga je lastnik "navijal". To je najlaže izvedeti, če  starega lastnika osebno poznate, sicer pa je razlog za sum tudi npr. vgrajena matična plošča, ki omogoča navijanje. Pomembno je, da računalnik pred nakupom priključite in na hitro preizkusite. Da vas prodajalec ne bo naplahtal glede vsebine, so na voljo programi, ki povedo, kaj vsebuje drobovje: Sisoft Sandra ali Aida32, še bolje pa je, če odprete stranico ohišja in se prepričate na lastne oči.

Glede procesorjev:

Athlone XP lahko primerjamo z Intelovo serijo Pentiumov 4, Semproni pa so bolj primerljivi z rahlo slabšo serijo Intelovih Celeronov D. Za Athlone XP bi tako lahko rekli, da se odrežejo malenkost bolje. Athlon (jedro Barton) 2800+ je torej boljši od Semprona 2800+, zlasti, ker ima dvakrat več predpomnilnika. Sicer pa z rabljenim računalnikom najverjetneje ne boste igrali iger. Pa tudi če bi jih, procesor ne bo ozko grlo. Tu je pomembna grafična kartica.

Glede "naprednosti" 64-bitnih AMDjev in v zadnjem času tudi Intelov, so mnenja deljena. Ta trenutek namreč ni prav nobenega razloga, zakaj bi si uporabnik osebnega računalnika (še manj pa prenosnika) namestil 64-bitni operacijski sistem in tako bo po vsej verjetnosti ostalo še kar nekaj let. 64-bitnost je danes uporabna le na strežnikih, ob uporabi velikih zbirk podatkov.

Tudi o namenskem zavlačevanju Viste zaradi Intela se z vami ne moremo strinjati. Prepričani smo, da bi Microsoft z veseljem čim prej splovil novi operacijski sistem in si s tem rešil še tisto malo časti, kar mu je je ob kopici prelomljenih (časovnih) obljub ostalo. Ko bi le lahko.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki