Bratovščina velikih bratov
Zasebnost bo, kot kaže, v prihodnje ena tistih vrednot, ki jih bo najteže ohraniti. Zelo zanimivo, a v resnici zaskrbljujoče je bilo spremljati poletne težave družbe RIM (BlackBerry), kateri so država za državo (Savdska Arabija, Indonezija, Inija, Evropa pa tudi ni izjema) začele groziti, da bodo izklopile njihov servis mobilnih telefonov, če jim ne bodo omogočili nadzora. Znano je, da Blackberry uporablja enega najvarnejših protokolov s strežniki v Kanadi in Veliki Britaniji, ki jim menda ni mogoče "prisluškovati". Dvoličnost pojmovanja varnosti in zasebnosti torej ne pozna meja.
14. 8.
Če vas pritisk na BlackBerry ne preseneča, preberite naslednje. Google in ameriška državna agencija CIA (kakšna zanimiva kombinacija, kajne?) sta začela precej vlagati v malo znano podjetje Recorded Future, ki razvija algoritem Temporal Analytics Engine, s katerim bodo znali napovedovati prihodnje navade ljudi, ki brskajo po spletu. S kakšnim ciljem neki? Google naj bi to menda vgradil v svoja bodoča analitska orodja in iskalnik. Vprašanje pa je, če bo kdo od teh končnega uporabnika sploh vprašal, ali se strinja s takim početjem.
18. 8.
Če države in velika podjetja vse bolj nadzorujejo naše početje, pa sami naredimo praviloma zelo malo za to, da bi se vsaj nekoliko zaščitili. Nedavna raziskava podjetja BitDefender je tako pokazala, da med skoraj četrt milijona anketiranci več kot tri četrtine uporabljajo le eno geslo za vse spletne storitve, pa še to tako, ki ga je razmeroma enostavno uganiti. Če to združimo s poročilom družbe NSS Labs, ki je pri testiranju programov za zaščito računalnikov ugotovila, da večina programov kljub nenehnim posodobitvam še naprej ostaja odprta za zlorabe, je jasno, da smo praktično vsak dan manj zaščiteni. Naraščajočo nevarnost je lepo povzel Eric Schmidt, prvi mož Googla, ki je sicer v rahlo drugačnem kontekstu dejal, da bomo morda nekega morali celo spremeniti ime in identiteto, če bomo hoteli pobegniti lastni digitalni preteklosti.
21. 7.
Včasih naletimo na nevarnost tudi tam, kjer bi najmanj pričakovali. Dell je tako sredi poletja bolj po tiho objavil opozorilo, da ima majhno število osnovnih plošč za strežnike PowerEdge zlonamerno kodo vgrajeno, ne boste verjeli, v sistemsko kodo (firmware) vgradnega krmilnika za nadzor strežnika. Gre sicer samo za nadomestne osnovne plošče (reklamacije), pa še omenjena koda se sproži samo v določenih primerih in lahko škodi, le če računalnik nima protivirusnega programa. Pa vendar, kako je sploh mogoče, da je zlonamerna koda nekje, kjer ni generičnega operacijskega sistema, datotečnega sistema in tako naprej?
13. 7.
Sony je zadnji izmed izdelovalcev, ki so začeli opozarjati, da prikaz 3D slike le ni za vsakogar. Ob prihodu prvih iger v 3D tehniki so začeli opozarjati, da lahko 3D z uporabo očal povzroča vse, od slabosti do epilepsije. Še bolj "zgovoren" je bil Samsung, ki je nedavno podobno obvestilo vključil v navodila za svoje najnovejše 3D televizorje, kjer je seznam mogočih stranskih učinkov že tako dolg, da bodo previdnejši naredili velik ovinek okoli teh izdelkov. Da zadeva ni tako nedolžna, priča tudi namera nekaterih britanskih televizijskih hiš, da pri prikazu v 3D tehniki omejijo možnost nastavljanja "globine polja", ki je lahko pri pretiravanju že zelo moteča tudi za največje navdušence.
6. 8.
Apple s tabličnim računalnikom iPad povzroča pravcato zmedo med konkurenco. Po začetnem zanikanju večina tekmecev zdaj posredno ali neposredno priznava, da je začel iPad nažirati uspeh njihovim izdelkom, tudi če ne gre za tablične računalnike. Najprej se je začelo spreminjati na področju netbookov, kjer je Asus posredno priznal, da je povpraševanje nad temi izdelki manjše od predvidenega. Ena izmed raziskav je pokazala, da se je 44 % potencialnih kupcev netbookov raje odločila za iPad. Še bolj zanimivo je spremljati, kaj se dogaja med ponudniki bralnikov elektronskih knjig. Ti so začeli cene močno nižati, tako da so nekateri, kot je Que, preprosto dvignili roke in prekinili ponudbo. Menda pa si celo Amazon prizadeva, da bi v prihodnje predstavil svoj lasten tablični računalnik. Ta bo le eden od cele čete, ki jih lahko pričakujemo v naslednjih devetih mesecih.
20. 7.
Medtem ko je Facebook sredi poletja praznoval pol milijarde uporabnikov in so v Gartnerju izračunali, da večina uporabnikov družabnih omrežij nasvete za nakup tega ali onega izdelka išče predvsem v spletni skupnosti, je presenetilo poročilo indeksa American Customer Satisfaction Index (ACSI), ki meri zadovoljstvo potrošnikov s ponudniki storitev in izdelkov. Facebook je dobil oceno 64 od 100, kar se morda ne sliši tako slabo, če se s tem ne bi uvrstili na sam rep, celo za ameriško davčno upravo in letalskimi družbami, ki so že pregovorno na zadnjih mestih. Ponudniki spletnih storitev so tudi sicer uvrščeni zelo slabo, saj je vse več uporabnikov nezadovoljnih z zasebnostjo, varnostjo, reklamami in drugimi nevšečnostmi. Ob vsem navdušenju nad priljubljenostjo in možnostmi novih poslovnih modelov bi se moral nekdo močno zamisliti, ali je to vendarle vzdržno.
8. 8.
Strokovnjaki v zadnjem času vse bolj poudarjajo, da internet v resnici pogosto ne združuje, temveč tudi razdvaja ljudi. Evropska komisarka Neelie Kroes je tako nedavno opozorila, da je v Evropi vsaj 30 % "digitalnih devičnikov", ki imajo v čedalje bolj spletno naravnani digitalni družbi vse manjše možnosti in enakopravnost. Zanimivo je, da je le del teh povezanih s starostjo, kar kaže, da domača naloga raznih pobud za digitalno ozaveščanje še zdaleč ni končana.