Brskalnika v novih preoblekah

Objavljeno: 28.9.2010 | Avtor: Matic Zupančič | Kategorija: Izvidnica | Revija: September 2010

Mozilla Foundation, ki bdi nad delom razvijalcev enega najbolj priljubljenih in razširjenih spletnih brskalnikov, se trudi, da bi v prihodnjih mesecih ugledala luč sveta povsem prenovljena ognjena lisica - Firefox 4. A tudi Microsoft ne sedi križem rok. Predvidoma za prvo četrtletje prihodnjega leta snuje izdajo novega Internet Explorerja, tokrat že v deveti različici.

Če smo bili pred dvema letoma priča pravi evforiji in histeriji, ko je bil Firefox 3  v prvih dneh prenesen več kot desetmilijonkrat, pa smo lahko zaradi zaostrene konkurence (mislimo predvsem na nenehno razvijajoči se Chrome) malce bolj skeptični glede ponovitve uspeha. Sredi avgusta je sicer izšla že tretja beta revizija četrte inkarnacije ognjene lisice, in prav to različico smo si ogledali od blizu.

Temelj, na katerem stoji Firefox 4, je nova različica platforme Gecko (2.0), ki skrbi, da se različne vsebine, slike, oblike in skripti v formatih HTML, XML, CSS, Javascript in drugih pravilno prikazujejo na zaslonu uporabnika. Že v različici Firefox 3.5 je bil brskalnik zmožen pokazati nekaj elementov HTML5 (avdio, video podpora), nova različica pa ima že v beta različici precej boljšo podporo novemu standardu HTML. V informacijo povejmo, da je HTML5 še vedno v fazi osnutka in je vsak dan podvržen številnim spremembam in dopolnitvam, se pa že približuje končnemu osnutku, ki bo potem podlaga za sprejetje standarda. Prav tako pomembna, kot je podpora HTML5, pa je tudi podpora kaskadnim stilom CSS3, s poudarkom na prehodih (transitions) s predpono -moz, ki uvajajo zanimive učinke nad besedili, ozadji, slikami, tabelami in še nekaterimi drugimi elementi.

Tudi ognjena lisica se začenja zgledovati po "kromastem" načelu - manj je več.

Firefox 4 tudi drugače izvaja JavaScript kodo. Rezultat tega je hitrejše poganjanje računsko bolj intenzivnih skript. Uporabniki bodo to večinoma opazili kot bolj gladko in hitrejšo grafiko v spletnih aplikacijah.

Uporabniški vmesnik nove ognjene lisice je povsem prenovljen. Lahko bi rekli, da se je nekako "pokromiral", saj postaja podoben uporabniškemu vmesniku googlovega brskalnika Chrome, čeprav ni tako minimalističen, kakšna domislica pa se zgleduje tudi po Operi. Vrstica z menujem je, vsaj v preizkušeni beta različici, privzeto skrita, saj se vse nastavitve lahko ureja prek novega poenotenega gumba v skrajno levem zgornjem delu okna. Če smo je navajeni, lahko vrstico z menujem naknadno vklopimo, vendar je ob vklopljenem vmesniku Aero slabo vidna in berljiva, zato tega ne priporočamo. Nov je tudi gumb za hiter dostop do shranjenih zaznamkov.

Ena bolj uporabnih in zanimivih novosti je tudi podpora zaslonom, občutljivim za večkratni dotik, ki uvaja povsem novo uporabniško izkušnjo. Tako bodo uporabniki tabličnih računalnikov deležni podobne izkušnje kot uporabniki priljubljenih Applovih naprav in naprav, ki uporabljajo Googlovo platformo Android. Podprti so vsi običajni načini dela s prsti: poteg po zaslonu, "uščip", vleka, vrtenje in zumiranje. Firefox celo prepozna, kdaj je bil uporabljen prst in kdaj pisalo. Pričakovati je poplavo različnih dodatkov, ki bodo izkoriščali tako krmiljenje.

Med cukrčki, ki jih moramo omeniti, je tudi spremenjeno delo z naslovno vrstico. Ta po novem podpira tudi iskanje po že odprtih zavihkih in tudi hiter preklop nanje. Če med množico odprtih zavihkov na primer težko najdemo priljubljeno spletno poštno storitev, v naslovno vrstico samo vtipkamo "gmail" in prvi prikazani zadetek bo predstavljal zavihek. Klik ali potrditev z vračalko pa nas v hipu prestavi v tisti zavihek. In to še ni vse: možnost iskanja deluje tudi prek več odprtih oken brskalnika. Uporabimo pa lahko še boljšo zvijačo. Z desnim gumbom miške kliknemo zavihek in ga spremenimo v aplikacijskega. Tako so razni gmaili, facebooki in drugi zavihki, kjer preživimo precej časa, na voljo na fiksni lokaciji,

Ukazna vrstica deluje tudi kot iskalno okno po odprtih .

Firefox brez dodatkov bi bil le zaboj brez vsebine. Pred leti so prav ti iz Firefoxa naredili enega najbolj prepoznavnih in uporabljanih spletnih brskalnikov, saj dajo brskalniku možnost, da širi svoje funkcije skoraj v nedogled. Med najbolj uporabljanimi dodatki so taki, ki blokirajo prikaze oglasov, taki, ki prikazujejo lokalno vreme, omogočajo lažje delo s prenešenimi datotekami, sproti prevajajo vsebino spletnih strani, pomagajo razvijalcem spletnih strani s prikazom kode raznih elementov in še in še.

Upravljalec dodatkov ima po novem novo podobo. Razvijalci dodatkov zaenkrat še ne hitijo z nadgradnjami kode, tako v času preskušanja beta 3 različice večina dodatkov, ki smo jih prej imeli nameščene v Firefoxu 3.6, še ni delovala. Zagotovo pa se bo stanje korenito spremenilo že v naslednjih mesecih, saj je za november napovedan izid končne različice.

Kar zadeva hitrost, naj bi po prvih testih, ki jih zasledimo v spletu, Firefox 4 pridobil kar nekaj točk, vendar v beta različici še vedno zaostaja za prihajajočim Chrome 6 in Opero 10. Med poglaitvne pridobitve sodi tudi podpora strojnemu pospeševanju grafike Direct2D, ki pospešuje vse, kar Firefox prikazuje na zaslonu. Elementi spletnih strani so različno "dojemljivi" za pospeševanje, zato bodo pohitritve najbolj občutne tam, kjer je veliko fotografij ali zapletene grafike, pri besedilih pa bo to težje občutiti.

Firefox.exe je še vedno edini proces, ki je viden v "task managerju", torej vsi zavihki in okna tečejo v njem. Izboljšano naj bi bilo upravljanje pomnilnika, a moramo zapisati, da nam je med pisanjem tega članka uspelo pripraviti brskalnik, da je njegov proces uporabljal kar 489 MB pomnilnika.

Do novembra se bo v razvijalski skupnosti Mozille še veliko dogajalo in pričakujemo, da bo končna različica stabilna in hitra.

Internet Explorer 9

Beta različica Microsoftovega Internet Explorerja 9, ki bi nam omogočila podrobnejši pregled prihajajočih novosti, je napovedana šele za sredino septembra, zato smo se morali zadovoljiti z nekakšnim demo programom, ki ga je Microsoft pripravil kot pregled novih tehnologij, ki bodo vključene in jim v Redmondu pravijo Internet Explorer Platform Preview. Ne gre za spletni brskalnik, marveč samo za osnovno podlago, ki ji manjka uporabniški vmesnik, je pa že sposobna prikaza novih tehnologij, ki bodo vključene v končni različici, za katero pa še ni popolnoma jasno, kdaj naj bi prišla na plan v končni različici (po spletnih kuloarjih se sliši, da naj bi se zgodilo takoj po novem letu, na odprtju sejma CES). Vsaj malce nenavadno pa je, da se za 15. september v New Yorku pripravlja velik dogodek ob splavitvi prve javne beta različice IE9. Ta in tudi končna različica naj bi tekli le v Windows Vista in Windows 7, Windows XP naj ne bi bili podprti niti s tretjim servisnim paketom.

Vse, kar nam je bilo na temo Internet Explorerja 9 na voljo ob pisanju tega članka, je bil Internet Explorer Platform Preview, ki mu manjka uporabniški vmesnik.

V svojem novem izdelku bo Microsoft na široko odprl vrata vsem napovedanim sodobnim standardom. Če se programerji še danes otepajo uporabe slogov CSS3, bodo to po izidu novega Internet Explorerja lahko storili brez strahu, da njihove spletne strani ne bodo vidne uporabnikom, saj nekateri najbližji konkurenti že danes poznajo skoraj polno (Safari, Chrome) podporo HTML5 in CSS3 ali pa bodo tako podporo imeli v času splavitve novega Internet Explorerja. Za programerje je zanimiva podpora Media Query modulu v CSS3, ki omogoča razvijalcu, da prikaže stran različno glede na uporabnikovo napravo, s katero dostopa do spletne strani.  Namizni, prenosni računalnik, telefon, tablični računalnik - vsak bo lahko imel prilagojen prikaz.

Novi uporabniški vmesnik zaenkrat ostaja le tema špekulativnih napovedi, čeprav naj bi se prvi obrisi sicer skrbno varovane skrivnosti že znašli v spletu. Glede na dejstvo, da uradne beta različice še ni, lahko sklepamo, da se bo na tem področju do 15. septembra še marsikaj dogajalo. Če pa se opremo na informacije, ki so pricurljale v javnost, bi lahko sklepali, da korenitih sprememb uporabniškega vmesnika glede na Internet Explorer 8 ne bo. Naša špekulativna ocena pa je, da bo dobil nekaj "kromiranih" rešitev, vsaj če sklepamo po trendu pri drugih razvijalcih spletnih vmesnikov.

Po prvih testih predogledne različice naj bi Microsoft veliko svojega truda vložil v hitrost samega brskalnika. V starejših različicah Internet Explorerja je bila hitrost tista, ki ji razvojniki v Redmondu niso posvečali velike pozornosti. Demo spletne dveri (ki jih lahko uporabimo tudi za ogled podpore novim strandardom v Firefoxu) pa nam prikazujejo, kaj vse lahko pričakujemo od nove različice. Strojno pospešena 3D in 2D grafika, ki se tokrat zares premika gladko in brez zatikanja. Internet Explorer 9 naj bi bil za nekaj hitrostnih razredov hitrejši od prejšnje različice in tako se bo približal najhitrejšim.

Firefox 4 (beta 3)

Spletni brskalnik.

Izdeluje: Mozilla Foundation, www.mozilla.org.

Izid končne različice: November 2010.

Za: Podpora novim in prihajajočim standardom, hitrejši od predhodnih različic.

Proti: Trenutno le malo prilagojenih dodatkov.

Internet Explorer 9 (Platform Preview)

Spletni brskalnik.

Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com.

Izid končne različice: Predvidoma prvo četrtletje 2011.

Za: Podpora novim in prihajajočim standardom, hitrejši od predhodnih različic.

Proti: Zaenkrat le v "predogledni" različici brez uporabniškega vmesnika.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki