"Enron" tudi v Sloveniji?

Objavljeno: 28.9.2010 | Avtor: Matej Šmid | Kategorija: Vklop | Revija: September 2010

Na začetku tega desetletja so lastniki "odslovili" nekaj menedžerjev največjih evropskih telekomunikacijskih družb, ker so z brezglavimi nakupi pretirano zadolžili družbe, ki so jim bile zaupane v upravljanje in jih spravili v velike izgube. To so bili Ron Sommer (Deutsche Telekom AG), Peter Bonfield (British Telecom Group Plc), Paul Smits (nizozemski Royal KPN NV) in Michael Bon (France Telecom SA). Vse kaže, da se je nekaj let pozneje z nastopom uprave Bojana Dremlja scenarij nakupov za vsako ceno začel dogajati tudi v Telekomu Slovenije ...

V tretjem nadaljevanju zapisov o slovenskem Telekomu si bomo ogledali, kakšne so bile Telekomove naložbe pod vodstvom prejšnje uprave in ali je prejšnja uprava morda odgovorna za oškodovanje delničarjev z nepremišljenimi nakupi. Hkrati se bomo dotaknili pomembnejših dogodkov, ki so se zgodili v poletnem zatišju; napoved zvišanja SIOLovih cen in nove Telekomove bitke s konkurenco doma in prvič tudi v tujini.

Nova uprava proti prejšnji

1. julija je bila skupščina delničarjev Telekoma Slovenije, na kateri se je prvič zgodilo, da kakšna uprava ne bi dobila razrešnice. To se je zgodilo upravi pod vodstvom Bojana Dremlja in prejšnjemu nadzornemu svetu pod vodstvom Damjana Koletnika. Pri tem so delničarji spregledali, da je že od lanske pomladi nadzorni svet v novi sestavi pod vodstvom Tomaža Berginca, ki je potem prav tako (so)odgovoren za (ne)nadziranje Dremlja in njegove uprave. Nadzorni svet je že dan prej, 30. junija, obravnaval revizijsko poročilo o Telekomovih nakupih v Makedoniji in nakupu družbe Najdi.si, ki je ugotavljalo vrsto nepravilnosti. Nadzorni svet je zato zadolžil novo upravo, da do 15. julija sproži ustrezne pravne postopke proti prejšnji upravi in nadzornemu svetu. Vendar se na sestanku nadzornega sveta in uprave dva tedna kasneje ni zgodilo nič; uprava se je odločila, da kljub ugotovljenim nepravilnostim kazenskih ovadb in odškodninskih tožb še ne bo vložila, temveč bo najprej oblikovala posebno Komisijo za uvedbo postopkov proti prejšnji upravi, ki naj bi ugotavljala, kakšno škodo so sploh povzročile nepravilnosti pri nakupih v Makedoniji in pri nakupu Najdi.si. Ni pa znano, do kdaj mora komisija, ki Dremlju in njegovi druščini zagotovo ne da mirnega spanca, opraviti svoje delo.

Odprto ostaja še vprašanje nakupov na Kosovem, ki jih je pregledovala notranja revizija in o kateri bi moralo vodstvo poročati nadzornikom že na sestanku 7. julija. Malo pred skupščino 1. julija pa je v javnost prišla kazenska ovadba anonimnih delničarjev proti predsedniku prejšnje uprave Bojanu Dremlju in članu uprave Dušanu Mitiču v zvezi z domnevnim oškodovanjem Telekoma pri nakupu iskalnika Najdi.si. Podobna anonimka o pranju denarja pri nakupu podjetij v bosanski Republiki srbski je prišla v javnost na začetku lanskega leta.

Kupujmo za vsako ceno!

Med splošno evforijo rasti borznih trgov med letoma 2005 in 2008, ki ji ni bilo videti konca, se je tudi Telekom odpravil po nakupih, najprej po Sloveniji, potem pa še po bližnji okolici. Danes vse kaže, da je večino nakupov, če ne vse, pošteno "preplačal", in da so imeli od teh nakupov največjo korist predvsem prodajalci, svetovalci in razni posredniki, pojavili pa so se sumi, da so se okoristili tudi člani uprave. Verjetno se Telekom pri tem ne razlikuje bistveno od drugih podjetij v državni lasti, kjer se v zadnjem času prav tako pojavljajo indici, da so vodilni kadri (ob pasivnosti ali celo tihi podpori nadzornih svetov) oškodovali podjetja, predvsem s kapitalskimi naložbami in nakupi v tujini, kjer se prek slamnatih posrednikov lahko najlaže "obrača denar". Telekom je začel z nakupi leta 2005, ko je od Avtotehne kupil tričetrtinski delež v družbi Avtenta. "Resno" nakupovanje pa se je začelo šele z nastopom uprave pod vodstvom Bojana Dremlja, ki je v štirih letih svojega mandata za nakupe operaterjev porabil dobrih 250 milijonov evrov in kasneje vsaj še enkrat toliko za dokapitalizacije in pokrivanje izgub. Telekomovo širitev na "jugovzhodne trge" (beri: Balkan) je Dremelj začel spomladi 2006 v Makedoniji z nakupom alternativnega internetnega ponudnika On.Net za skromnih 5,7 milijona evrov in tudi končal v Makedoniji z nakupom drugega ponudnika mobilne telefonije Cosmofon za zajetnih 186 milijonov evrov. Med tem je kupoval še operaterje v Bosni (Blic.Net, Aneks, Netcom), na Kosovem (Ipko.net), v Albaniji (AOL SP - danes Primo, H-Communications) in v Gibraltarju (Gibtelecom), v Sloveniji pa je kupil iskalnik podjetja Intereseek, lastnika iskalnika Najdi.si.

Drugi je zadnji

Telekom je kupoval manjše operaterje po jugovzhodni Evropi z namenom, da bi postal drugi igralec na teh telekomunikacijskih trgih. Žal je pri tem pozabil, da v teh krajih veljajo podobne razmere kot v Sloveniji, ko drugi igralci na trgu proti prvemu (ki je v državni lasti) nimajo prav veliko upanja na pošteno tržno tekmo in na omembe vreden uspeh. Če se je Telekom vse do danes sprenevedal, da nima pojma, o čem govorijo alternativni operaterji v Sloveniji, ko omenjajo varstvo konkurence, in da Urad za varstvo konkurence piše "pravljice za lahko noč", pa je (kakšna ironija usode) letos sam izkusil, kaj pomeni biti drugi na trgu. Prejšnji mesec je prek svoje hčerinske družbe Aneks v bosanski Republiki srpski vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu Republike srbske v višini 21,7 milijona evrov zaradi - zlorabe prevladujočega položaja. Telekom Slovenije verjetno še ni slišal, kakšen "kaliber" je predsednik Republike srbske, sicer tožbe ne bi vlagal (podobno, kot se Telekomovi tožniki v Sloveniji ne zavedajo, kakšni "kalibri" ščitijo slovenski Telekom). Da je Telekomov odnos do konkurence še vedno "problematičen", priča postopek ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja, ki ga je sredi poletja uvedel Urad za varstvo konkurence na podlagi prijave operaterja T-2 zaradi utemeljenega suma zlorab na več upoštevnih trgih. T-2 je zaradi teh istih zlorab že januarja 2007 vložil odškodninsko tožb proti Telekomu v višini 129,5 milijona evrov, a se na sodišču nikamor ne premakne.

Afera "Enron"

Pred osmimi leti je direktor danes že ukinjenega operaterja K2.net v anketi časnika Finance izrazil sum, da bi Telekom Slovenije morda lahko primerjali z Enronom, kjer se je malo pred tem zgodila velika menedžerska prevara. Izraz suma so v Telekomu pričakali "na nož" in proti klepetavemu direktorju nemudoma vložili zasebno kazensko tožbo zaradi žaljive obdolžitve, za katero je zagrožen zapor do šestih mesecev. Direktor K2.neta se je naslednje leto v časniku Finance za svoje besede Telekomu javno opravičil in Telekom je tožbo umaknil.

Afera Enron je sicer izbruhnila konec leta 2001, potem ko so vodstveni kadri v ameriškem energetskem velikanu Enron (ob "strokovni pomoči" revizijske hiše Arthur Andersen - ta je kmalu zatem neslavno končala) dalj časa prirejali bilance in skrivali velikanske izgube, dokler ni Enron končal v stečaju, ki je postavil na cesto 22 tisoč zaposlenih in oškodoval delničarje za več kot deset milijard dolarjev. Direktorje Enrona so postavili pred sodišče in to jih je obsodilo na večdesetletne zaporne kazni in zaplembo premoženja. Tudi glavni direktor, Kenneth Lay, je bil spoznan za krivega v večini točk obtožnice, vendar je malo pred izrekom kazni umrl za posledicami kapi.

Javno opravičilo

Letošnjo pomlad je Okrožno sodišče v Ljubljani potrdilo odločbo UVK iz leta 1997, ki je ugotavljala, da je Telekom Slovenije zlorabil prevladujoči položaj in povzročil poslovno škodo, ko podjetjema K2.net in Quantum ni omogočil uporabe posebne (cenejše) številke za dostop do interneta, ki pa jo je pred tem omogočil svojemu SIOLu in akademskemu ARNESu. Zaenkrat še nismo zasledili, da bi se Telekom javno opravičil prizadetima podjetjema oziroma njunim lastnikom zaradi omenjene zlorabe, kaj šele, da bi jim ponudil povračilo poslovne škode.

Odločbe UVK niti ne bi omenjali (po trinajstih letih nima nobenega pomena), če Telekom ne bi nekoč kazensko preganjal direktorja oškodovanega K2.neta zaradi njegovega nedolžnega verbalnega "delikta", pred svojimi lastnimi kršitvami zakonodaje s konkretnimi materialnimi posledicami za K2.net (podjetje je bilo pred leti likvidirano) pa si zatiskal oči. K2.net je bil med prvimi ponudniki interneta v Sloveniji (najprej kot blagovna znamka ponudnika ABM), ki si je drznil ostati na trgu tudi po tem, ko se je z internetom začela ukvarjati Telekomova poslovna enota Slovenija On-Line, kasnejši SIOL. Kasnejši direktor SIOLa je večino takratnih ponudnikov interneta "prijazno" prepričal, da na trgu interneta ob Telekomu nimajo kaj iskati in je v letih 1997 do 1999 prevzel njihove uporabnike.

Dvojna merila

Pa še en razlog je za "pogrevanje" starih zgodb. Konec julija je Telekom napovedal bistveno višje cene SIOLovih storitev, ki bodo začele veljati v začetku septembra. Kot razlog za podražitev je Telekom navedel "nevzdržne razmere na domačem trgu elektronskih komunikacij in glede na stroške nerazumljivo nizko postavljene cene storitev konkurenčnih operaterjev, ki jim zaradi ohranjanja konkurenčnosti morajo prilagajati svoje", zaradi katerih da je "tudi ogrožen nadaljnji razvoj celotne panoge". Telekom očitno pozablja na čase, ko se je Telekomova (in SIOLova in Mobitelova) konkurenca pritoževala nad nevzdržnimi razmerami na domačem trgu, ki so resno ogrožale razvoj konkurence oziroma razvoj celotne panoge. Takšne razmere je povzročal prav Telekom s številnimi kršitvami konkurenčne in sektorske zakonodaje, med drugim tudi z nerazumljivo nizko postavljenimi maloprodajnimi cenami storitev (ob visokih veleprodajnih cenah). Telekom očitno ne razume, da mora operater s prevladujočim položajem svoje cene oblikovati po stroškovnih načelih, medtem ko konkurenca svoje storitve, če hoče, lahko uporabnikom tudi podarja. Telekom nima nobene pravice, da konkurenci danes očita dejanja, ki jih je v preteklosti (in glede na vse odprte postopke proti Telekomu in Mobitelu na UVKju oziroma APEKu še danes) sam izvajal v škodo konkurence.

Zaenkrat brez epiloga

Na vprašanje časnika Finance o slovenskih "enronih" je leta 2002 odgovarjal tudi znani ekonomist Neven Borak, ki pa za razliko od direktorja K2.neta ni upal operirati s konkretnimi imeni podjetij, temveč je samo pavšalno povedal, da mora biti takšnih primerov v Sloveniji kar nekaj. Osem let kasneje vse kaže, da je imel Borak prav. Letos so že bile vložene ali pa se napoveduje vložitev kazenskih ovadb in odškodninskih tožb proti upravam in nadzornikom nekaterih "paradnih konjev" slovenskega gospodarstva zaradi oškodovanja podjetij, ki so jih upravljali oziroma nadzorovali, in njihovih delničarjev. Bo Telekom Slovenije naslednji na vrsti in je bilo (izsiljeno) opravičilo direktorja K2.neta nepotrebno, saj je bil njegov sum leta 2002 o podobnostih z Enronom (čeprav morda prezgoden) utemeljen?

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki