Naši zvesti spremljevalci
Ravno v teh dneh prihajajo v javnost polletna poročila posameznih družb in analize prodaj v prvih četrtletjih letošnjega leta. Tudi družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in trženjem telefonov. Ti uradni podatki kažejo podobno sliko, kot smo si jo glede na stanje trenutne ponudbe predstavljali že sami.
Naraščanje deleža pametnih telefonov znotraj celotnega področja prodaje mobilnih telefonov je še vedno zelo opazno. V prvem četrtletju letošnjega leta so pametni telefoni predstavljali dobrih 17 % celotne prodaje, to je za 4 odstotne točke več kot lani. Prav ta del je eden pomembnejših med tistimi, ki segmentu mobilne telefonije omogočajo rast kljub recesiji. To se najbolj pozna pri podjetju RIM (Blackberry), ki izdeluje zgolj pametne telefone (resda precej drugačne, kot si jih pod pojmom "pametni" predstavljamo dandanes), in je letos po prodajnih količinah prvič prišel med pet največjih izdelovalcev mobilnih telefonov na svetu.
A prava zmagovalca med pametnimi telefoni letošnjega leta sta Android in Apple. Število prodanih naprav z operacijskim sistemom Android se je od lani povečalo za desetkrat in to je temu operacijskemu sistemu prineslo prav tolikšen odstotni delež znotraj trga pametnih telefonov. Apple je s svojim iPhone OS zasedel tretje mesto, s petnajstimi odstotki, kar je petdesetodstotni dvig glede na lansko leto. Število prodanih enot je še bolj impresivno, saj se je povzpelo s slabih štirih milijonov na dobrih 8. Največji izgubar letošnjega leta je vsekakor Microsoft, ki je sicer zabeležil številčno skoraj enako prodajo, a v tržnem deležu izgubil tri odstotne točke. Da se mu je nedolgo tega odpovedal tudi zvesti Hewlett-Packard, mu v naslednjem poročilu gotovo ne bo pomagalo.
Na prvem mestu je še vedno trdno zasidran operacijski sistem Symbian, ki ga uporablja več podjetij, med njimi najbolj izstopa Nokia, ki je s 35 % tržnim deležem še vedno vodilna med izdelovalci mobilnih telefonov. A tržni delež Symbiana med pametnimi telefoni upada hitreje kot tržni delež Nokie (ta je izgubila dobro odstotno točko glede na lansko leto), saj mu je konkurenca v letu dni odnesla kar slabih pet odstotnih točk.
V Sloveniji so sicer razmere nekoliko drugačne, precej manjši delež imata tako Apple kot RIM, močnejša pa je navzočnost Nokie. A svetovni trendi se kljub vsemu kažejo tudi pri nas, predvsem Android je pri nas začel pridobivati tržni delež še hitreje kot na globalni ravni, verjetno prav zaradi manjše konkurence s strani prej omenjenih podjetij.
Tržni deleži pametnih telefonov po svetu
Nove tehnologije
Trg pametnih telefonov se torej veča, ponudbe je vedno več, naprave so vedno boljše, resničnih novosti pa je - vedno manj. Zdi se, kot bi izdelovalci zadeli ob nekakšen inovativni zid, saj resničnih revolucij v resnici že dalj časa ni na spregled. Pred leti so se kar vrstile nove zamisli, od vgrajevanja sprejemnikov GPS, brezžičnih vmesnikov, različnih tipal pospeška in svetlobe, novih načinov vgradnje tipkovnice in, ne nazadnje, do razmaha za (večkratni) dotik občutljivih zaslonov. V zadnjem času se ne moremo znebiti občutka, da so izdelovalci v telefone vgradili že praktično vse, kar je vanje mogoče vgraditi. Vse, kar doživljamo zdaj iz modela v model, so popravki obstoječih tehnologij, nekoliko boljši sprejemniki GPS, z boljšo programsko podporo, hitrejši procesorji, večje količine pomnilnika in različne kombinacije zunanjih materialov. In seveda vedno bolj izpopolnjeni uporabniški vmesniki.
Zares velike spremembe se dogajajo le na področju zaslonov. Med občutljivimi za dotik se uporovni umikajo kapacitivnim, navadni zasloni LCD se umikajo boljšim AMOLED (čeprav je ravno te dni HTC AMOLEDe zaradi pomanjkanja spet zamenjal z LCDji). In seveda - podpora večkratnim dotikom je vedno boljša. A tudi te spremembe se dogajajo počasi, praktično pred našimi očmi.
Vse bolj se zdi, da je zadnje čase postala najpomembnejša oblika, celo bolj od vsebine. Prodaja se vse, kar je lepo in estetsko, pa tudi če s kakšno napako ali dvema v delovanju. Razvoj se osredotoča bolj na programski kot strojni del, operacijski sistemi postajajo vedno bolj zapleteni in vsemogočni, lišpa je vedno več, vse to pa očitno dodobra skrije bistvo, da je izdelovalcem preprosto zmanjkalo idej.
A področij, kjer bi se dalo še kaj postoriti, vendarle ni tako malo, kot se morda zdi iz prebranega. Predvsem so tu akumulatorji, ki so še vedno premalo zmogljivi, saj njihov počasni napredek ravno uspe dohajati vedno potratnejše naprave. Čakamo torej tisto magično revolucijo, ki bo življenjsko dobo akumulatorja ob enem polnjenju pomaknila nazaj v tedenske in ne urne meje (kjer je nekoč, ko smo imeli še črno-bele zaslone LCD, že bila). Prav ta prvina je namreč tista, ki onemogoča vgradnjo še hitrejših procesorjev, večjih/boljših zaslonov in zmogljivejših anten.
Ali ste vedeli?
Današnji telefoni so veliko več kot le to. Prav, znajo deskati po spletu, upravljati elektronsko pošto, nas povezovati s Facebookom in Twitterjem, predvajati glasbo, fotografirati, snemati in še kaj. Znajo pa tudi:
- Ob pomoči GPS pomagati pri navigaciji in slediti našemu gibanju. Tudi v treh razsežnostih (Google Earth).
- Usmerjati nas s pravim magnetnim kompasom.
- Zabavati nas z igrami, ki izkoriščajo nagibanje telefona.
- Biti kar dober nadomestek za knjige (Kindle in podobni e-bralniki).
- Ob pomoči drobnih zvijač znajo biti tudi res dobri telefoni (velja za boljše Androide in iPhone).
- Če telefon, ko zazvoni, dvignemo z mize, se zvonjenje nekoliko stiša.
- Če telefon le obrnemo in položimo nazaj na mizo, zvonjenje utihne.
- Ko telefon prislonimo k ušesu, se zaslon ugasne in tako varčuje z energijo in poskrbi, da po nesreči ne prekinemo klica.
Vedeti pa morate tudi, da vse to potegne za seboj veliko procesorske moči in porabe električne energije. Da današnji pametni telefoni v povprečju zdržijo brez polnjenja le en delovni dan, je popolnoma običajno. Če jih imate namen uporabljati kje, kjer si težko privoščite ostati brez povezave (hribi), bo morda modro nabaviti zunanji polnilec z vgrajenim akumulatorjem in po možnosti še s sončnimi celicami.
Današnji pametni telefoni brez polnjenja zdržijo le kakšen dan. Če ste popotnik, si bo smiselno omisliti zunanji akumulator, morda kar s sončnimi celicami.
Pogled naprej
Ob vsakem večjem preizkusu mobilnih telefonov se poskusimo poleg preizkusa modelov, ki so na voljo, nekoliko ozreti tudi v prihodnost. Mobilna telefonija je sicer prav zaradi hitrih sprememb precej nepredvidljiva, a smernice podjetij so vendarle določene.
Trg pametnih telefonov je vsekakor še vedno v vzponu, o čemer smo že govorili, in po naših predvidevanjih stagnacije ni na vidiku. Izdelovalci vedno bolj spoznavajo zmagovito kombinacijo - zanesljiva strojna oprema, z dobrim razvojnim oddelkom, ki jo podpira (po možnosti) lastna programska oprema, in dober bazen aplikacij. Predvsem slednje se kaže za vedno pomembnejše, in čeprav so pogledi na trg aplikacij različni (Apple ga želi strogo nadzorovati, Google prepušča vse volji ljudstva), se vsi zavedajo pomena velike množice aplikacij, ki so razvite zunaj matičnega podjetja, saj te ženejo vedno večje povpraševanje in dvigujejo kakovost celotne uporabniške izkušnje.
To je sprevidel tudi drugi največji izdelovalec mobilnih telefonov, korejski Samsung, ki je na trg že poslal prve modele z lastnim operacijskim sistemom z imenom Bada. Dober lasten operacijski sistem daje izdelovalcu tisti dodaten nadzor nad celotnim izdelkom, obenem pa mu že omenjena banka aplikacij zagotavlja zveste stranke. Med povratniki gre pričakovati tudi HP, ki je bil eden prvih izdelovalcev pametnih telefonov, takrat z operacijskim sistemom Windows Mobile. Njihov nedavni nakup podjetja Palm jim je ponudil lasten operacijski sistem webOS, to pa pomeni, da niso več odvisni od Microsoftovega osveževanja sistema. Omenjeni izdelovalec sicer že skoraj leto dni ni predstavil novega izdelka na tem področju, zato so ugibanja o njihovih nadaljnjih potezah velika. A zdaj, ko so se odločili za vrnitev, lahko prve naprave verjetno pričakujemo že konec letošnjega leta.
Seveda ob poplavi lastnih operacijskih sistemov različnih izdelovalcev nikakor ne gre pričakovati zatona Googlovega Androida. Temu je že uspelo pridobiti kritično maso kupcev, to pa pomeni, da gre v prihodnje pričakovati zdravo konkurenco med različnimi izdelovalci strojne opreme. Posledično lahko pričakujemo znižanje cen in še večjo izbiro naprav s tem operacijskim sistemom. Kljub Googlovim željam po uporabi le njihovega uporabniškega vmesnika v novih različicah sistema ne gre pričakovati, da bi se to res zgodilo, saj bo ravno dober uporabniški vmesnik eden glavnih argumentov za izbiro enega izdelovalca namesto drugega. Od tu uporabniške (pod)različice HTC SenseUI, Samsung TouchWIZ in Motorola MotoBlur.
Prvi Trojanci za Android
Zmogljiva platforma in priljubljenost sta za pojav virusov in trojancev ključna. Ne čudi torej, da slednje že najdemo na telefonih s sistemom Android. Pri Kasperskem so najdeni trojanec poimenovali Trojan-SMS.AndroidOS.FakePlayer.a, gre pa za na videz nedolžen večpredstavni predvajalnik, ki nas v ozadju prek SMSov prijavi na množico plačljivih SMS klubov.
Da je spisati trojanca za Android relativno enostavno, je dokazal tudi sodelavec BBCja, ki se je po 20 letih od kar je nazadnje programiral, s pomočjo spleta v nekaj tednih toliko priučil, da je napisal podobno zmogljivega trojanca.
Nokia se je letos poskusila reorganizirati, tako notranje kot zunanje. Svojo paleto mobilnih telefonov bodo tako poenotili z novimi označbami, ki naj bi olajšale izbor ob nakupu. Tudi oni so očitno prišli do spoznanja, da Symbian ne more tekmovati z drugimi operacijskimi sistemi pametnih telefonov, zato bodo njihove najzmogljivejše naprave po novem uporabljale MeeGo, ki so ga razvili skupaj s podjetjem Intel (beri: za osnovo so uporabili Intelov linux Moblin). Symbian bodo obdržali v vseh nižjih razredih naprav, najnovejša različica pa nosi ime Symbian^3, skupaj s povsem novim poimenovanjem pa naj bi prinesla tudi spremenjeno delovanje.
Seveda pri pogledu v prihodnost ne moremo mimo Microsofta. Čeprav smo ga nemalokrat že skorajda odpisali s tega trga, se bo kmalu poskušal vrniti z novo različico operacijskega sistema. Ta se odmika od značilnega okenskega videza in se osredotoča na zahteve sodobnega pametnega telefona, to pa pomeni, da v ospredje stopajo sporočilnost in storitve v oblaku. Zanimiva je njihova zahteva, da bodo vsi telefoni z novim operacijskim sistemom morali imeti pet gumbov za točno določene zmožnosti. Podobnih zahtev so bili pred leti deležni izdelovalci tabličnih prenosnikov TabletPC. Ti so danes prav tak nišni izdelek kot telefoni z Windows Mobile ...
iPhone 3GS
Ko je Apple prvič pokazal novi iPhone 3GS, med uporabniki ni bilo mogoče pričakovati kakšnega velikega navdušenja, saj je telefon navzven povsem enak leto dni starejšemu predhodniku. Ko pa je predstavil podrobnosti na čelu z izboljšavami na področju hitrosti, zmogljivejšim fotoaparatom in možnostjo snemanja videa, je postalo kmalu jasno, da gre za dostojnega naslednika iPhona 3G.
Že iz imena telefona lahko sklepamo, da gre za naslednjo evolucijsko stopnjo v primerjavi s predhodnikom, dodana črka S pa predstavljala prav višjo hitrost (ang. speed). In res, hitrejši procesor s frekvenco 600 MHz (prej 412 MHz) in dvakrat večja količina glavnega pomnilnika (256 MB) poskrbita za občutno odzivnejšo uporabniško izkušnjo, ki je tudi pri leto dni starem telefonu še danes ena najboljših v industriji. K dojemanju večje hitrosti precej pripomore tudi dvakrat hitrejši mobilni internet s hitrostjo prenosa do 7,2 Mb/s in mobilni brskalnik Safari s trikrat hitrejšim tolmačem JavaScripta.
Drug pomemben sklop novosti na področju strojne opreme pripada fotoaparatu, ki ima tipalo z ločljivostjo 3,2 milijona pik (prej 2) in omogoča samodejno in točkovno ostrenje z dotikom zaslona. Podprto je tudi snemanje videoposnetkov pri ločljivosti VGA (640 × 480 pik) s hitrostjo 30 sličic na sekundo, tako fotoaparat kot videokamera pa omogočata tudi geooznačevanje posnetkov. Kljub opaznemu napredku še vedno pogrešamo bliskavico.
Na novo je vgrajen še digitalni kompas, pomemben pri uporabi zemljevidov in nadgrajeni resničnosti, izboljšana je kakovost zvoka in povečana shramba na 16 oz. 32 GB, čeprav lahko po prihodu iPhona 4 kupimo le še model z 8 GB pomnilnikom flash. Povsem svoje poglavje je pri Applu seveda programska oprema, saj je iPhoneOS 4.0 le še povečal prednost pred preostalimi mobilnimi operacijskimi sistemi.
Apple iPhone 3GS
Odzivnost: 10.
Uporabnost: 9.
Splošni vtis: 10.
Cena: TušMobil 799 EUR, z vezavo od 299 do 639 EUR. Na voljo tudi pri nekaterih manjših prodajalcih.
Za: Oblika, odzivnost, uporabniški vmesnik.
Proti: Zaprta platforma.
Blackberry Bold
Kanadsko podjetje RIM je v modelu 9700 združilo odlike serij Bold in Curve. Tako so svoj najzmogljivejši model odeli v tanjše, manjše, lažje in lepše ohišje, ki na prvi pogled sploh ne spominja na svojega predhodnika. Dosedanji zaščitni znak znamke, sledilno kroglico, je tudi tu nadomestila optična sledilna ploščica, ki se predvsem na dolgi rok pri zadani nalogi odreže precej bolje. Resda bo večina uporabnikov sprva tarnala nad nekoliko nenatančnimi premiki na kratkih razdaljah, a zato ne bodo imeli težav z nevrtečo ali izpadajočo kroglico.
Novinec vendarle prinaša še nekaj novosti. Zaslon ima nekaj vrstic več kot predhodnik, tipke so rahlo manj razmaknjene, najpomembneje pa je, da se je delovni pomnilnik podvojil. Kakršnekoli težave s počasnostjo, neodzivnostjo ali nezaželenim brisanjem informacij, ki so se dogajale v preteklosti, se ne dogajajo več. Delovanje je tekoče in hitro, čeprav procesor ostaja povsem enak.
Najpomembnejši del uporabniške izkušnje je seveda operacijski sistem. Ta se zdaj ponaša z zaporedno številko 5.0, ki je prinesla predvsem vizualne izboljšave in olepšave. Osnovne storitve, kot so potisna pošta, navigacija, pisarna in drugo, je že prej delovalo vsaj tako dobro kot pri konkurenci. Kljub temu so tudi te storitve doživele prenovo, s tem pa postale še bolj zanesljive in odzivne.
Bold je tako še vedno ena najboljših izbir za tiste, ki si želijo zanesljiv, zmogljiv in do uporabnika prijazen telefon. Za tiste, ki cenijo pomen prave polne tipkovnice pri sporočanju in ki, ne nazadnje, živijo z elektronsko pošto noč in dan. Po našem mnenju je prav ta model naredil velik korak naprej od naprave, ki je znala povzročati marsikatero preglavico, do pravega nasprotja, zanesljivega pomočnika, ki se bo vedno hitro odzval na vaše želje.
Preizkus: februar 2010
Blackberry Bold 9700
Odzivnost: 10.
Uporabnost: 9.
Splošni vtis: 9.
Cena: 500 EUR; Mobitel: od 299 EUR; Simobil: od 280 EUR.
Za: Hitrost, potisna pošta.
Proti: Na voljo je manj programov kot za konkurenčne operacijske sisteme, spletni brskalnik ne dosega zmogljivosti večine konkurence.
Blackberry Storm 2
Prvi model z imenom Storm je bil prvenec kanadskega podjetja RIM z zaslonom, občutljivim za dotik. Z zanimivim ugreznim zaslonom so sicer predstavili spremenjen koncept dojemanja upravljanja z dotikom, a naprava ni prepričala. Prenovljeni model z oznako 9520 naj bi odpravljal napake predhodnika.
Zaradi za dotik občutljivega zaslona (ki ne premore izredno visoke ločljivosti) je prednja stran naprave povsem drugačna, kot smo vajeni pri telefonih tega izdelovalca. Skoraj celotno površino pokriva zaslon, pod njim pa so le štirje gumbi za upravljanje. Aparat torej, ki že na prvi pogled meri bolj na domače kot poslovne uporabnike.
Strojna oprema se od predhodnika ni bistveno spremenila, v osrčju še vedno utripa enak procesor, ki pa mu pomaga dvojna količina pomnilnika. In očitno so vse težave Blackberryjev rešljive z dodatnim pomnilnikom. Delovanje je namreč precej bolj tekoče, odzivnost je odlična, med izbiranjem po menujih ni več nepotrebnega čakanja.
Zaslon, ki je zdaj vpet v več točkah kot pri predhodniku, je še vedno ohranil zanimivo zmožnost ugrezanja. Zaradi boljše vpetosti je občutek ob pritisku bolj zanesljiv, zanimivo je tudi delovanje samega pritiska. Nadzor nad ugrezom je namreč po novem elektronski in ko je naprava izklopljena, zaslon povsem miruje, ugrez pa ni možen.
O samem operacijskem sistemu ne moremo povedati veliko novega, v različici z imenom 5.0 je operativno skoraj enak tistemu v modelu Bold. Kljub temu se opazi, da je sistem v osnovi narejen za naprave z običajnimi zasloni in polno tipkovnico, saj je upravljanje na tistih napravah precej lažje. Poskus torej, ki ni slab, a bo ob hudi konkurenci na tem področju prepričal malokoga.
Preizkus: maj 2010
Blackberry Storm 9520
Odzivnost: 9.
Uporabnost: 7.
Splošni vtis: 8.
Cena: 485 EUR; Mobitel: od 399 EUR; Simobil: od 320 EUR.
Za: Odzivnost, zaslonska tipkovnica.
Proti: Slaba prilagoditev za delo z dotiki, spletni brskalnik ne dosega zmogljivosti večine konkurence.
HTC Desire
Desire je bil dolgo eden najteže pričakovanih telefonov, marsikje se je šepetalo, da bo to telefon, ki bo končno spravil na kolena veliki iPhone. Rezultat vsekakor ni slab, impresivni podatki o strojni opremi, ki je v vseh pogledih ena najboljših na trgu, ter profesionalni videz pa ob prvem stiku s to napravo vlivata upanje.
Marsikdo se bo spotaknil ob to, da je Desire v resnici le klon Googlovega (HTCjevega) telefona Nexus One, ima namreč precej podobne zunanje mere, enak operacijski sistem in precej podobne zmožnosti. HTCjev uporabniški vmesnik, ki nadgrajuje spodaj ležeči operacijski sistem Android 2.1, pa je tisto, kar naredi razliko. Sense UI se iz modela v model razvija in postaja najboljši uporabniški vmesnik na sodobnih telefonih. Tajvanci so z njim uspešno razširili paleto aplikacij, ki so na voljo, skupaj s številom namizij (Sense UI jih ponuja kar 7!), in izboljšali nekatere obstoječe.
No, vse le ni tako bleščeče, kar je že podrobneje opisoval naš urednik v enem od preteklih uvodnikov. Prvotne različice telefona so imele precejšnje težave s strežnikom Exchange, saj je ta pogosto odpovedal poslušnost. Sporočila so se občasno nehala prenašati, tudi podatkovna povezava je tu in tam odpovedovala. Podobno kot pri preostalih telefonih Android so bile te težave rešljive z ugašanjem in vnovičnim zagonom naprave. No, z zadnjima popravkoma (2.1 update 1 in 2.2) jih ni več. Prav tako ni najboljše trajanje baterije, a stvar lahko precej popravimo s katero od aplikacij, ki samodejno zapira programe v ozadju.
Desire je torej zelo dober telefon, pravzaprav kar najboljši Android.
HTC Desire
Odzivnost: 9.
Uporabnost: 9.
Splošni vtis: 9.
Cena: 530 EUR; Mobitel: od 249 EUR; Simobil: od 290 EUR.
Za: Zaslon, hitrost delovanja.
Proti: Zmogljivost akumulatorja.
HTC HD mini
Mini je očitno postala beseda leta. Tako je tudi HTCjev HD2 dobil svojo pomanjšano različico. Zaslon je pravzaprav enak tistemu v modelu Legend, razen tehnologije, ki tokrat ni AMOLED. Delita si tudi vgrajeni procesor. A je med Legendom in minijem velika razlika, operacijski sistem. Tako kot večji brat tudi mini še vedno uporablja Windows Mobile različice 6.5, kljub temu da je za konec leta že napovedana različica 7. A menda naprava niti ne izpolnjuje tehničnih zahtev za novi sistem, zato naknadne nadgradnje verjetno ne gre pričakovati.
Telefon nas preseneti že z zanimivim načinom odstranjevanja pokrovčka, še bolj pa nas je presenetila rumena notranjost. Le zakaj je zunanjost še vedno povsem črna?
Strojna oprema na splošno ni prav nič mini, saj v notranjosti najdemo vse, kar premorejo večji modeli. Manjše zunanje mere se poznajo predvsem pri uporabniškem vmesniku. Ta je tudi tokrat HTCjev Sense UI, ki dodobra izpopolni Microsoftov zastareli operacijski sistem. Večjih sprememb v primerjavi s predhodnikom sicer ni, opazna je le vizualna preureditev določenih elementov, s čimer se poskuša bolje izkoristiti manjši zaslon. So pa nekatere novosti v delovanju vmesnika precej drugačne, kot smo vajeni, to pa se pozna predvsem, če damo telefon v roke nekomu, ki se ni vajen vsak dan ubadati s tehnološkimi novostmi. Marsikateri gib nas bo namreč presenetil s svojo zmožnostjo, prav tako se nam zdi premajhna navidezna tipkovnica, saj je vnos besedil precej zamuden.
HD mini vsekakor ni med cenejšimi telefoni, zato z zastarelim operacijskim sistemom in majhnim naborom novosti glede na konkurenco ni na vrhu naših priporočil. Očitno bodo morali navdušenci nad Microsoftovimi izdelki počakati na prihod sedmice, ki jo že vsi nestrpno pričakujemo.
HTC HD mini
Odzivnost: 8.
Uporabnost: 7.
Splošni vtis: 8.
Cena: 443 EUR; Mobitel: od 189 EUR.
Za: Oblika.
Proti: Windows Mobile 6.5.
HTC Legend
Model Legend je nasledil tistega z imenom Hero, ki je bil pri nas ob prihodu najbolj priljubljen telefon z Googlovim operacijskim sistemom, predvsem zaradi HTCjevega odličnega uporabniškega vmesnika Sense UI. Legend je ostal zvest svojemu predhodniku, tako po videzu kot po zmožnostih, a ga je v marsičem dobro nadgradil.
Ohišje aparata je izdelano iz aluminija in tako v množici plastičnih telefonov precej izstopa. Na sprednji strani je zelo dober zaslon AMOLED, ki premore kapacitivno zaznavo večkratnih dotikov. Njegova edina slabost je ločljivost (320 x 480 pik), ki je v primerjavi s konkurenco razmeroma nizka.
Posebnost, ki jo je Legend nasledil, je tudi zavihan spodnji rob pod zaslonom, ki ščiti zaslon, ko telefon poveznemo na podlago z zaslonom navzdol. Na tem robu je optična sledilna tipka, preko katere lahko drsimo s prstom ali jo uporabljamo kot običajno tipko. Tako lahko upravljamo telefon brez dotikanja zaslona, to pa nam lahko prihrani kakšen prstni odtis na steklu. Tik pod zaslonom bomo našli tudi štiri značilne gumbe za telefon z Androidom, ki se ob pritisku nekoliko ugreznejo in dajejo dobro povratno informacijo.
Še bolj kot strojni del pa uporabnike navdušuje že omenjeni uporabniški vmesnik. Sense UI je doživel kar nekaj sprememb, ki omogočajo še lažje delo z napravo. Tako najdemo kar nekaj novosti, ki še bolje izkoriščajo možnost večprstnega upravljanja. Skupaj s HTCjevimi pripomočki so na voljo tudi standardni Androidovi, kar olajša iskanje in pomeni manj prilagajanja za tiste, ki so že seznanjeni s tem sistemom.
Edina prava slabost naprave je življenjska doba baterije. Pri zmogljivih telefonih smo sicer vajeni iskanja vtičnice najmanj vsak drugi dan, a Legend ob povprečni rabi težko zdrži celo en dan, to pa pomeni, da ga bodo tisti bolj redni uporabniki morali polniti takoj po koncu delovnega dne.
Preizkus: Monitor, maj 2010
HTC Legend
Odzivnost: 9.
Uporabnost: 8.
Splošni vtis: 8.
Cena: 442 EUR; Mobitel: od 229 EUR; Simobil: od 220 EUR.
Za: Oblika, odzivnost.
Proti: Nizka ločljivost zaslona, trajanje baterije.
HTC Smart
Model Smart je HTCjev vstop med cenovno ugodne naprave, namenjene najširšim množicam. Operacijski sistem je nekoliko drugačen, kot smo vajeni pri zmogljivejših HTCjih, in sicer Qualcommov (izdelovalec procesorja, ki poganja ta aparat) Brew Mobile Platform. Tajvanci so poskrbeli za dobro nadgradnjo omenjenega sistema, saj so nanj uspešno prenesli svoj uporabniški vmesnik, poimenovan Sense UI, ki ga poznamo s preostalih modelov istega izdelovalca.
Ker se Smart ne uvršča med najzmogljivejše telefone na tokratnem preizkusu, je med manjšimi in lažjimi napravami. Na sprednji strani bomo pod uporovnim, za dotik občutljivim zaslonom z žal nekoliko skromnejšo ločljivostjo našli štiri osnovne gumbe, s katerimi lahko opravimo vse pomembnejše operacije. Zaslon je precej cenen, zato so potrebni dovolj trdni pritiski za zaznavo, prav tako ni podpore večtočkovnemu dotiku.
Lov za nižjo ceno se seveda pozna tudi na strojni opremi naprave, tako bomo zaman iskali brezžično povezavo WiFi in sprejemnik GPS. Prav tako, začuda, v telefonu ni tipala pospeška. To pomeni, da bomo morali orientacijo zaslona spreminjati ročno.
Uporabniška izkušnja sicer ni slaba, prenos Sense UI na novo platformo je izdelovalcu vsekakor uspel. Podobno kot pri konkurenci so v ospredje postavili internetne storitve in družabna omrežja, to pa pomeni, da boste kaj hitro pogrešili brezžično povezavo, vsekakor pa je bolj kot ne nujen zakup paketa s podatkovnim prenosom pri operaterju, saj boste le tako lahko polno izkoristili prednosti te naprave.
Preizkus: Monitor: maj 2010
HTC Smart
Odzivnost: 7.
Uporabnost: 7.
Splošni vtis: 7.
Cena: 189 EUR; Tušmobil: od 1 EUR.
Za: Cena, Sense UI.
Proti: Nima WiFi, nima GPS.
HTC Wildfire
Wildfire je drugi poskus tajvanskega podjetja, da bi izdelali poceni telefon z operacijskim sistemom Android. Po tem, ko predhodnik Tatoo ni dosegel želenega učinka, so za Wildfire ubrali novo strategijo. Začeli so z modelom Desire in ga pomanjšali ter prikrajšali za napredne zmožnosti. Rezultat nas žal tudi tokrat ni prepričal.
Že prvi stik z napravo ni pretirano obetaven, slabši zaslon (običajni LCD namesto AMOLED), ki se povrh še slabše odziva na dotike, ne vzbuja veliko upanja. Sistem je enak kot na preostalih modelih, torej Android 2.1 s Sense UI z uporabniškim vmesnikom. Zaradi slabšega procesorja se programska oprema pogosto ubada sama s seboj, predvsem je to opazno med brskanjem po spletu in uporabo fotoaparata. Zaradi nižje ločljivosti zaslona se lahko zgodi, da ne boste mogli namestiti določenih aplikacij iz Android Marketa, poleg tega se slabši procesor slabo obnese pri predvajanju večpredstavnih vsebin. Z glasbo sicer nima težav (zvočniki niso nič posebnega), pri pregledovanju slik se že pojavijo prvi znaki podhranjenosti, saj so časi za prikaz preprosto predolgi. Še slabše je pri ogledu video posnetkov, višjih ločljivosti niti ne začne prikazovati, zatika pa se mu že pri običajnih 480-vrstičnih posnetkih. Nič kaj obetavno za telefon, ki naj bi meril prav na manj zahtevne uporabnike, ki si želijo predvsem zabave.
Zaradi majhnega zaslona trpi tudi navidezna tipkovnica, ki je preprosto premajhna za hitrejšo rabo.
Vse skupaj torej ni nič kaj obetavno, zdi se, da so zavoljo nizke cene pretiravali z odstranjevanjem zmožnosti in telefon enostavno ne zadovolji niti tistih manj zahtevnih kupcev. Resda si povprečni kupci želijo cenejših različic, a HTC bi se tu lahko zgledoval po Sony Ericssonu, ki je to opravil precej bolje.
HTC Wildfire
Odzivnost: 8.
Uporabnost: 7.
Splošni vtis: 7.
Cena: 300 EUR; Mobitel: od 79 EUR.
Za: Cena.
Proti: Občasno počasno delovanje in nestabilnosti.
LG Swift GT540
Operacijski sistem Android je danes že tako priljubljen, da ne čudi, da ga imajo v svoji ponudbi že bolj ali manj vsi uveljavljeni izdelovalci telefonov. Tudi LG, kjer so izdelali srebrnega Swifta, ki smo ga preizkusili tokrat (na voljo je tudi črn).
Swift GT450 je za svojo ceno presenetljivo zmogljiv, saj za razliko od najcenejših HTCjevih modelov vsaj strojno ni podhranjen. Vgrajen je 550 MHz procesor, kar se za večino opravil izkaže kot zadostno, zaslon je "prave" ločljivosti, 320 × 480 pik, premer pa ima 3 palce. Slednje pomeni, da je telefon malce manjši od najmočnejših Androidov (ti premorejo 3,5- in celo 4-palčne zaslone). Žal pa zaslon ni najbolj občutljiv za dotike, saj je treba včasih kar resno "pritisniti" ikono, da se odzove, prav tako se je treba zaradi tega nekoliko privaditi na "drsanje" po izbirnikih in zaslonih. Enako velja za tisti dve tipki pod zaslonom, ki nista mehanski - pritisniti ju je treba dokaj močno.
Mimogrede, večtočkovni dotik ni podprt, tako da moramo v brskalniku in zemljevidih (Google Maps) uporabljati ustrezni ikoni za povečevanje in pomanjševanje.
Seveda je vgrajen tudi GPS in žiroskop, ki ob nagibu avtomatsko obrača zaslon, ne manjka pa tudi povezovanje v omrežja Wifi.
Vgrajeni fotoaparat je bolj ali manj običajen, kot jih najdemo v povprečnih telefonih, ločljivosti treh megapik, vendar brez bliskavice LED. Video posnetki, ki jih izdeluje, so nizke ločljivosti (244 × 176 pik), vendar lepo tekoči.
Zanimivo, da lahko v nastavitvah izberemo hrvaščino, slovenščine pa ne (slednje sicer velja za veliko večino Androidov).
LG Swift GT540
Odzivnost: 9.
Uporabnost: 7.
Splošni vtis: 8.
Cena: 269 EUR, Tušmobil: Od 1 EUR naprej.
Za: Cena.
Proti: Stari Android 1.6, zaslon premalo občutljiv za dotik.
Motorola Milestone
Milestone je mednarodna različica naprave z imenom Droid, ki je bila skupni podvig Motorole, Googla in enega od ameriških mobilnih operaterjev. Droid je bil, kot prvi telefon z operacijskim sistemom Android 2.0, namenjen predvsem navdušencem, ki so želeli za ta operacijski sistem razvijati aplikacije, zato je ostal povsem odklenjen. V nasprotju z njim je Milestone zaklenjen, kot naprave drugih izdelovalcev, in zato namenjen predvsem končnim uporabnikom. Kljub temu se telefon z nadgradnjo ponaša z najnovejšo različico operacijskega sistema, ki ga Motorola ni pretirano predelala ali nadgradila.
Zunanjost naprave je precej oglata, na njej boste zaman iskali elegantne zaobljene robove in estetsko izpiljene malenkosti, saj je tukaj funkcija očitno pred obliko. Aparat se tako ponaša z enim večjih zaslonov, ki podpira celo večtočkovno zaznavo dotika, prekrit pa je s posebej trpežnim steklom. Pod zaslonom je polna tipkovnica, ki sicer ni najboljše kakovosti, a se obnese dovolj dobro za običajno rabo. Telefon je zaradi velikosti tudi med težjimi na tokratnem preizkusu, po tem se lahko primerja z Nokio N900, kar pomeni, da ne bo ravno lahkotno sedel prav v vsak žep.
Ena od posebnosti te naprave sta tudi dve tipali, ki poženeta posebno programsko opremo, kadar je aparat v namiznem doku ali na avtomobilskem nosilcu. Razmeram primerno se prilagodi prikaz na zaslonu in zmožnosti upravljanja.
Nekoliko graje si zasluži le fotoaparat, ki sicer premore 5 milijonov pik, a kakovost fotografij še zdaleč ni zadovoljiva. Nekoliko bolje se odreže pri snemanju videa, tega lahko zajema v ločljivosti 720 × 480 pik.
Za konec omenimo še, da je Motorolin Milestone eden najbolje prodajanih telefonov s sistemom Android, in to vsekakor ni postal brez razloga.
Preizkus: Monitor, april 2010
Motorola Milestone
Odzivnost: 9.
Uporabnost: 9.
Splošni vtis: 9.
Cena: 439 EUR; Mobitel: od 199 EUR; Simobil: od 270 EUR.
Za: Hitrost, tipkovnica.
Proti: Oblika.
Nokia 5230
Nokia 5230 je eden najcenejših telefonov tega izdelovalca z zaslonom, občutljivim za dotik. Že na prvi pogled je precej podoben na primer modelu 5800 ali 5530. Zaslon je enako velik kot na preostalih napravah; to pomeni, da je cena razvoja omenjene naprave precej nižja, saj so uporabili že preizkušene sestavne dele.
Zunanjost je prilagojena zahtevam ciljne publike, kar pomeni, da ponujajo izmenljiva ohišja različnih barv. Celotno prednjo stran zavzema zaslon, ki ima tipično Nokiino ločljivost 360 x 640 pik in se ne izkaže pretirano v izredno svetlih razmerah. Zaradi nižanja cene so se odpovedali nekaterim strojnim elementom, na primer brezžičnemu vmesniku, ostaja pa vgrajen sprejemnik GPS, ki ga izkoriščajo brezplačni Ovi zemljevidi. in podpora omrežjem tretje generacije. Procesor in pomnilnik nista med najbolj zmogljivimi, a nalogo opravljata razmeroma dobro, med preizkusom smo kljub temu opazili občasno neodzivnost.
Nič pretirano novega ne bomo našli niti pri programski opremi. Operacijski sistem je enak kot pri Nokii N97, Symbianu S60 pete generacije, ki se sedaj že povsem spodobno kosa z upravljanjem na dotik. Seveda je nabor aplikacij precej manjši kot v seriji N, osredotočene pa so predvsem na komunikacijo in spletne storitve. Telefon ni označen, kot XpressMusic, zato nima stereo zvočnikov, a ima kljub temu dober predvajalnik glasbe in FM radia ter standardni 3.5 mm avdio izhod.
Telefon torej, ki je iz sveta pametnih telefonov prinesel nekatere dobre lastnosti v nižji cenovni razred. Nokia tako v tej seriji kupcu ponuja predvsem izbor, za manj denarja lahko izberemo aparat z želeno konfiguracijo.
Nokia 5230
Odzivnost: 8.
Uporabnost: 7.
Splošni vtis: 8.
Cena: 183 EUR; Mobitel: od 69 EUR; Simobil: od 1 EUR.
Za: Cena.
Proti: Ni Wifi, ne polni se prek vmesnika USB.
Nokia C5
Nokia C5 je prvi model v novi seriji C, ki so jo Finci uvedli skupaj z novim sistemom poimenovanja. Zaenkrat tako napovedujejo štiri serije naprav, zmogljivejše N, poslovne E, tiste usmerjene k zabavi in socialnim omrežjem bodo nosile oznako X, najširši množici pa bodo poskušale ustreči naprave z oznako C. Poleg oznake serije bo vsak model nosil dodatno številko, ki bo ustrezala umestitvi znotraj serije - od najosnovnejšega modela 1 do najzmogljivejšega 9.
C5 je torej srednje zmogljiva naprava, ki poskuša ustrezati najširšemu spektru kupcev. Prav na tem področju ima Nokia največji tržni delež in zato smo se odločili napravo uvrstiti na naš preizkus, kljub temu, da ne izpolnjuje vseh kriterij pametnega telefona.
Zunanjost je relativno preprosta, precej bolj klasično telefonska kot kaj drugega, povprečen zaslon razmeroma nizke ločljivosti pod katerim se nahaja telefonska tipkovnica z navigacijskimi tipkami. Operacijski sistem je Symbian S60, ki se umika iz zares zmogljivih serij in seli v nižje. Sistem torej, ki omogoča izdelovalcu, da tudi v nižjih serijah omogoča napredne zmožnosti, ustrezno vizualno zamaskirane za preprostejšo rabo.
Edina resna pomanjkljivost je odsotnost brezžičnega vmesnika. Telefon ima namreč zmogljiv procesor, ki je kos tudi zahtevnejšim nalogam, denimo pošiljanju besedilnih sporočil in klicanju. Z vgrajenim sprejemnikom GPS in brezplačno Nokia navigacijo bo kljub majhnim meram zaslona uspešno dajal navodila, kadar jih zares potrebujemo.
V celoti gledano je C5 natanko to, kar napoveduje ime. Popolnoma povprečen telefon, ki sodi točno v sredino trga mobilne telefonije. Naprava brez presežkov, ki odlično opravlja osnovne naloge, za katere je narejena. Nekaj, pri čemer imajo nekateri "pametnejši" telefoni očitne težave.
Nokia C5
Odzivnost: 9.
Uporabnost: 7.
Splošni vtis: 8.
Cena: 175 EUR; Mobitel: od 79 EUR.
Za: Odzivnost, cena.
Proti: Ni Wifi, zaslon.
Nokia N900
Ob prihodu N900 so si Finci obetali veliko. Predhodnikov namreč niso znali umestiti na trg, niso bili niti mobilni telefoni niti tablični računalniki, bili so nekje vmes. Model N900 pa naj bi navdušil tiste najbolj zagrizene tehnološke navdušence, ki jih N97 ni uspelo. Po dobrega pol leta se sicer Nokia otepa očitkov, da je naprava pogorela in da so prodali zgolj 100.000 primerkov, a prav veliko jih vendarle ne opazimo v rokah uporabnikov.
Precej velika in ne ravno lahka naprava ima velik, za dotik občutljiv zaslon, pod katerim je polna tipkovnica. V notranjosti je kar 32 GB vgrajenega pomnilnika, ki ga je moč še dodatno razširiti s pomnilniško kartico. Bolj kot ločeni grafični procesor, ki skrbi izključno za prikazovanje slike na zaslonu, pa je uporabnika navdušila novica, da naprava uporablja operacijski sistem, imenovan Maemo. Pod tem imenom se skriva predelana različica odprtokodnega sistema Linux, kar pomeni širok nabor orodij, programov in veliko možnosti za lastno prilagajanje. A dejstvo, ki je pred pol leta nadvse razveselilo kupce (takrat se je šušljalo, da bo Maemo poslej čepel na vseh zmogljivih Nokiah), jih zdaj ne navdušuje več toliko. N900 bo namreč očitno zadnji telefon s tem sistemom, prav tako zanj ne bodo izdali različice novega sistema MeeGo.
A če zaenkrat odmislimo to, da je naprava v smislu razvoja že odpisana, je N900 pravzaprav navdušujoče zmogljiv aparat. Razen zaslona, ki premore večtočkovno zaznavo dotika, v skoraj vseh pogledih prekaša večino današnjih konkurenčnih naprav. Sistem je silno stabilen in odziven, strojni opremi skorajda ne moremo ničesar dodati, uporabniška izkušnja pa je izredna.
Preizkus: Monitor, november 2009
Nokia N900
Odzivnost: 9.
Uporabnost: 7.
Splošni vtis: 8.
Cena: 619 EUR; Mobitel: od 329 EUR; Simobil: od 300 EUR.
Za: Tipkovnica, uporabniški vmesnik.
Proti: Velikost, teža, cena.
Nokia N97
Nokia N97 je pravi veteran na tokratnem preizkusu. Prvi preizkus tega modela pri nas smo namreč opravili pred dobrim letom, a Fincem še ni zares uspelo nadomestiti njihovega najzmogljivejšega telefona. Zadnje mesece smo sicer poslušali napovedi o tem, da bodo opustili Symbian v najzmogljivejših modelih (nedavno predstavljeni N8 naj bi bil poslednji iz te serije s tem sistemom) in prešli na MeeGo, skupni izdelek Nokie in Intela. Avtor pričujočega članka pozdravlja to potezo, saj Symbian v resnici nikoli ni bil narejen za super zmogljive telefone z zasloni, občutljivimi za dotik, kar je bilo med drugim zelo opazno tudi ob prihodu N97.
Naprava je sicer estetsko dodelana, narejena iz kakovostnih materialov, domišljeno zaobljena in na trenutke skrajno počasna. Resda so kasnejši programski popravki sčasoma odpravili večino ozkih grl in pospešili delovanje, a občasnih zatikanj še niso povsem odstranili. Pisalo, ki je priloženo na kratki vrvici, je za večino uporabnikov nepotreben balast, saj se da telefon za običajno rabo povsem brez težav upravljati s prsti. Najboljši del te naprave pa je skrit pod zaslonom, polna QWERTZ tipkovnica z navigacijskimi tipkami nam olajša in pohitri uporabo telefona. Tudi po letu dni je tipkovnica med boljšimi na trgu, a to ne velja za samo napravo.
Velika novost ob predstavitvi je bila možnost nastavljanja domačega zaslona, kar niti takrat niti zdaj, v resnici ni velika novost, konkurenca to bolj kot ne ponuja že nekaj let. Nasploh telefon že ob prihodu ni bil revolucionaren, danes je še toliko manj. Sploh glede na to, da je cena v letu dni zdrsnila le za 100 evrov; to ga še vedno uvršča med dražje naprave.
Preizkus: Monitor, julij-avgust 2009
Nokia N97
Odzivnost: 7.
Uporabnost: 9.
Splošni vtis: 8.
Cena: 539 EUR; Mobitel: od 299 EUR.
Za: Polna tipkovnica, kakovostna izdelava.
Proti: Premalo odziven.
Nokia N97 mini
Star pregovor pravi: Kuj železo, dokler je vroče. In prav to so storili v Nokii. Kljub določenim kritikam o delovanju N97 se je ta razmeroma dobro prodajala, zato ji je kmalu sledila nekoliko pomanjšana in cenejša izvedenka.
Preprosto poimenovana mini je krajša, tanjša in lažja od starejše sestre. Zaradi omenjenih velikostnih sprememb je manjši tudi zaslon, ki pa ostaja enake ločljivosti in tudi tokrat uporovnega tipa. Ker naj bi bila naprava namenjena predvsem tistim, ki se jim je zdela N97 dober telefon s previsoko ceno, so varčevanja opazna tudi v notranjosti. Za zmanjšanje teže poskrbi nekoliko manj zmogljiva baterija, ki zmore telefon držati v delujočem stanju dobra dva dneva. Strojna oprema je precej podobna, razen pomnilnika, ki ga ima mini "le" 8 GB.
Do prihoda manjše različice je uspelo inženirjem že odpraviti večino težav v programski opremi pete generacije S60. Sam operacijski sistem je tako pravzaprav povsem enak tistemu, ki ga dobimo v N97 po prvi nadgradnji. Resnih pomislekov o hitrosti samega jedra sistema tako nimamo več, razen trditve, ki jo ponavljamo že nekaj časa. Symbian preprosto ni bil narejen za telefone, ki se jih upravlja prek zaslona, zato pri tem nikoli ne bo tako dober kot nekateri drugi operacijski sistemi. Nekoliko slabše je ob uporabi dodatnih aplikacij, ki jih v Ovi trgovini kar mrgoli. Predvsem procesorsko potratnejši programi (tudi tisti, ki so jih izdelali v Nokii) znajo občasno napravo spraviti povsem na rob zmogljivosti, to pa se pozna pri odzivnosti in hitrosti delovanja sistema.
A resnih argumentov proti nakupu te naprave v resnici nimamo, zunanjost je domišljena in kakovostna, večina uporabnikov ne bo imela težav z uporabniškim vmesnikom, cenovno pa je med bolj dostopnimi.
Preizkus: Monitor, februar 2010
Nokia N97 mini
Odzivnost: 7.
Uporabnost: 8.
Splošni vtis: 9.
Cena: 469 EUR; Mobitel: od 219 EUR; Simobil: od 290 EUR.
Za: Polna tipkovnica.
Proti: Občasna počasnost.
Samsung Galaxy S
Samsungov Galaxy S je že ob napovedih in prvih predstavitvah obetal veliko. Velik zaslon AMOLED s podporo večkratnemu dotiku je eden najboljših na trgu. Zaslonu uspe prepoznati kar 16 hkrati pritisnjenih točk, dobro svetilnost pa ponuja tudi v slabih svetlobnih razmerah. Na prednji strani tako ni veliko prostora za tipke, ki so tik pod spodnjim robom zaslona, celoten videz naprave pa deluje elegantno in zanimivo.
Čeprav naprava ni med manjšimi, se zaradi zaobljene oblike lepo prilega roki. Zaradi tega nam ravnanje z njo ne bo povzročalo težav. V notranjosti je hiter procesor z zadostno količino pomnilnika, skupaj z vsemi pričakovanimi vmesniki, ki jih danes premorejo pametni telefoni. Med drugim ima tudi kamero na sprednji strani, ki jo lahko uporabimo za videoklice (se še spominjate, ko so ob prihodu UMTS napovedovali, da se bomo nekoč vsi tako pogovarjali?).
Naložen operacijski sistem je Android 2.1, ki je nadgrajen s Samsungovim uporabniškim vmesnikom TouchWiz 3. TouchWiz ni novost, poznamo ga že iz mnogih telefonov tega izdelovalca, je pa doživel nekaj sprememb in prilagoditev okolju Android. Nabor razširitev in aplikacij ni niti blizu tistemu, ki ga ponuja HTCjev Sense, zato smo omejeni predvsem na obstoječe Androidove "widgete". A večji problem kot omejeno število razširitev so težave, ki so očitno nastale zaradi omenjenega dodatka.
Telefon tako velikokrat brez razloga malce zaspi in za nekaj sekund od njega ni odziva. Omenjeno se pojavlja predvsem pri uporabi elektronske pošte, ki očitno Samsungu povzroča hude preglavice. Med našim preizkusom je tudi nekajkrat uspešno pozabil vse poštne nastavitve in nas ob vnovičnem zagonu pričakal s povsem praznim predalom za pošto ter z željo po novem vnosu podatkov (slednje se po naložitvi popolnoma zadnje programske opreme s spleta ni več dogajalo). Vse to se je zgodilo medtem, ko smo telefon povsem normalno ugasnili in prižgali, v kar smo bili primorani, saj je sprejemnik GPS povsem odpovedal poslušnost in programski opremi ni želel posredovati nikakršnih podatkov.
Težave so bolj kot ne vedno rešljive zgolj s ponovnim zagonom, a pri telefonu s takšnimi lastnostmi bi pričakovali, da se takšne stvari vendarle ne dogajajo večkrat tedensko.
Samsung i9000 Galaxy S
Odzivnost: 8.
Uporabnost: 8.
Splošni vtis: 7.
Cena: 599 EUR; Mobitel: od 1 EUR.
Za: Zaslon AMOLED, Android 2.1.
Proti: Nestabilno delovanje.
Samsung Galaxy Spica
Model Galaxy Spica je bil eden prvih Android telefonov tega izdelovalca in prav zato ima v sebi eno starejših različic sistema 1.5. Prav v preteklih mesecih so tudi za ta model izdali možnost nadgradnje na različico 2.1, ki prinaša številne izboljšave. Predvsem izboljšano trgovino z aplikacijami, zemljevide, vizualno iskanje Goggles in podobno. Nadgradnjo lahko opravite sami ali na uradnem servisu, kjer vam storitev opravijo brezplačno.
Največja in najbolj oglaševana novost ob napovedi Spica je bila neposredna podpora video zapisom Divx in Xvid, kar mu omogoča 800 MHz procesor. Telefon torej, ki ne meri toliko na najzahtevnejši poslovni segment, temveč se trudi ugajati mlajši in srednji generaciji. Vgrajenega pomnilnika je sicer manj kot pri večini konkurentov, a danes so pomnilniške kartice že tako poceni, da to ni nikakršna ovira.
Zunanjost je podobna drugim Samsungovim telefonom Android, velik zaslon AMOLED (ki se odlično obnese pri kotni vidljivosti in nekoliko manj v izredno svetlih prostorih), pod katerim najdemo slab ducat gumbov za upravljanje. Ti olajšajo in pohitrijo nekatere tipične zmožnosti, predvsem tistim, ki niso vajeni telefon upravljati z dotikanjem zaslona.
Uporabniška izkušnja je zadovoljiva, naprava je odzivna in dovolj hitra, da nas ne pusti čakati med izvedbo želenih akcij. V minus mu lahko štejemo le nekoliko slabši fotoaparat.
Naprava torej, ki bo zadovoljila povprečnega uporabnika, predvsem po nadgradnji programske opreme.
Preizkus: Monitor, februar 2010
Samsung i5700 Galaxy Spica
Odzivnost: 9.
Uporabnost: 7.
Splošni vtis: 8.
Cena: 259 EUR; Mobitel: od 39 EUR; Simobil: od 90 EUR.
Za: Zaslon AMOLED, cena.
Proti: Zastareli Android 1.5.
Samsung Omnia Pro
Omnia Pro je pravi posebnež na tokratnem preizkusu. Je namreč edini telefon z operacijskim sistemom Windows Mobile standard. Samsungova serija z imenom Omnia je res nadvse pisana, saj v njej najdemo telefone s povsem različnimi sistemi in tehničnimi lastnostmi.
Po zunanjem videzu je naprava bliže Blackberryjem kot preostalim. Ima namreč za dotik neobčutljiv zaslon, precej netipične ločljivosti 320 × 320 pik, kar zna predstavljati težavo pri uporabi določenih aplikacij, ki ne podpirajo te ločljivosti. Pod zaslonom je polna tipkovnica QWERTY s pripadajočimi smernimi in funkcijskimi tipkami.
Zaradi neobčutljivega zaslona je različica operacijskega sistema tista z imenom Standard, v izvedbi 6.5. Revolucionarnih novosti, ki smo jih pričakovali od sistema, ki naj bi nasledil okorno številko 6, v 6.5 nismo dočakali. Resda omogoča nekaj več prilagajanja in nekoliko bolj ličen vmesnik, a so nekateri menuji še vedno preveč kompleksni za mobilni telefon.
Pretresljiv ni niti pogled na specifikacijo strojne opreme. V notranjosti bomo sicer našli vse vmesnike, brez katerih si danes pametnega telefona niti ne moremo predstavljati, a razočarala nas bo tako kamera (ki nima bliskavice in premore le 3,2 milijona pik) kot nekatere tipke na tipkovnici. Nič pretirano dobrega ne moremo reči niti o kakovosti zunanje plastike, saj deluje nadvse povprečno in neprepričljivo.
Cenovno se sicer telefon uvršča v spodnji del tabele, a zares priporočiti ga ne moremo niti največjim privržencem naprav s tem operacijskim sistemom. Ponuja enostavno premalo, da bi prepričal.
Preizkus: Monitor, marec 2010
Samsung Omnia Pro B7330
Odzivnost: 8.
Uporabnost: 7.
Splošni vtis: 8.
Cena: 289 EUR; Mobitel: od 49 EUR; Simobil: od 50 EUR.
Za: Cena, odzivnost.
Proti: Netipična ločljivost zaslona, Windows Mobile.
Samsung Wave
V korejskem podjetju so se očitno odločili, da za resen preboj med najuspešnejše na mobilnem trgu potrebujejo svoj operacijski sistem. Naprava z imenom Wave je tako prvi aparat z operacijskim sistemom, imenovanim Bada.
Prva in najočitnejša odlika novinca je vsekakor velik zaslon AMOLED, ki je občutljiv za dotik. Za dotik je tokrat prav zares občutljiv že sam zaslon in ne dodatna plast nad njim, kar omogoča močnejši prikaz barv in še bolj ostro sliko. V notranjosti za tekoče delovanje skrbi procesor s taktom ure 1 GHz, ki deluje ob pomoči 1 gigabajta pomnilnika. Naprava je ob uporabi odzivna, resnih težav s sistemom pa kljub eni prvih različic nismo zaznali.
Podoba uporabniškega vmesnika za tiste, ki so že uporabljali katerega od Samsungovih pametnih telefonov, ne bo novost. Tudi na lastnem sistemu so namreč uporabili svoj že dodobra uveljavljen in dodelan vmesnik TouchWiz 3.
Z vidika vgrajenih vmesnikov in strojne opreme telefonu ne moremo očitati prav ničesar, poleg krajevnih podatkovnih povezav bomo našli sprejemnik GPS in video kamero, ki zmore snemati v ločljivosti 720p. Fotografije lahko zajemamo ob pomoči tipala ločljivosti 5 milijonov pik, kakovost je v slabših razmerah zelo povprečna.
Nov sistem je hkrati odlika in težava te naprave. Odlika s stališča zanesljivega delovanja, preglednega in intuitivnega vmesnika ter preprostega upravljanja. Težave pa nastanejo, ko želimo nabor aplikacij na napravi razširiti. Ponudba je namreč zaenkrat še zelo skromna, v primerjavi s ponudbo za platformi iPhone in Android skoraj nikakršna. Samsung mora razvijalce v čim krajšem času prepričati, da bo trg za ta operacijski sistem velik, to pa ne bo lahko. Pravzaprav stavimo, da mu ne bo uspelo.
Wave vsekakor ponuja veliko, predvsem če nanj gledamo s stališča zmogljivega telefona. V konkurenci pametnih telefonov pa se zaenkrat še ne znajde. Vrednost naprave in njen konkurenčni položaj je tako povsem v rokah trga aplikacij.
Samsung S8500 Wave
Odzivnost: 8.
Uporabnost: 9.
Splošni vtis: 9.
Cena: 392 EUR; Mobitel: od 129 EUR; Simobil: od 220 EUR.
Za: Dober zaslon, uporabniški vmesnik.
Proti: Zaenkrat na voljo malo aplikacij.
Sony Ericsson Xperia X10
Prvi pametni telefon tega izdelovalca, ki je nosil ime Xperia, je bil pravzaprav HTCjev izdelek z operacijskim sistemom Windows Mobile. Kljub napovedim je ob prihodu precej razočaral, predvsem s počasnim in hroščatim delovanjem. S toliko večjo nestrpnostjo smo zato pričakovali model z oznako X10, ki je prinesel operacijski sistem Android tudi na Sony Ericssonove naprave.
Napravo so napovedovali tako dolgo, da je med prvimi promocijskimi videi in resnično izdajo na trg prišlo kar nekaj uspešnih naprav konkurentov. Tako je X10 zaradi zamude že ob splavitvi zaostajal, saj je za primer Motorolin Milestone že prinašal operacijski sistem v različici 2.0. Xperia kljub inovativnemu uporabniškemu vmesniku, ki je ena boljših nadgradenj Androida, poganja operacijski sistem v različici 1.6. Napovedi o izdaji nadgradnje so sicer bile izdane pred kratkim, na voljo naj bi bila konec leta.
Trenutno naprava tako ne omogoča večprstnega upravljanja, kljub temu da velik in zmogljiv zaslon strojno to sicer podpira. Diagonala zaslona se ustavi pri številki 4 (palce), kar je že skoraj zgornja meja, da aparat še lepo sede v roke. Pod zaslonom bomo našli le tri tipke za upravljanje (manjka tipka za iskanje), na zadnji strani pa nas bo navdušil fotoaparat, ki premora tipalo s kar 8,1 milijona pik. Z dodatno osvetlitvijo LED je kakovost slik v vseh razmerah nad povprečjem v primerjavi z drugimi telefoni.
A tisto, kar Xperio ločuje od preostalih telefonov Android, je popolnoma predelan uporabniški vmesnik z dodatkoma TimeScape in MediaScape. Naprava tako zelo učinkovito združuje vso našo komunikacijo na enem mestu in nam jo predstavlja na pregleden način. A dolg razvojni čas izdelovalca je konkurenci omogočil, da je že predstavila podobne rešitve na svojih izdelkih.
Vsekakor bo z nadgradnjo telefon po našem mnenju spet zaživel, saj se mu obeta kar nekaj novosti. Strojna oprema v notranjosti je zdaj kar nekoliko neizkoriščena, saj je bila zastavljena nadvse ambiciozno; to telefon po tej plati uvršča med najbolj zmogljive na trgu.
Preizkus: Monitor, maj 2010
Sony Ericsson Xperia X10
Odzivnost: 8.
Uporabnost: 8.
Splošni vtis: 8.
Cena: 560 EUR; Mobitel: od 299 EUR; Simobil: od 290 EUR.
Za: Strojna oprema.
Proti: Občasna neodzivnost, Android 1.6.
Sony Ericsson Xperia X10 mini pro
Sony Ericsson se vsekakor ne šali z oznako mini. Xperia X10 mini je najmanjši Android telefon na tržišču, a vseeno ni le pomanjšana različica X10. Baterija je vgrajena v telefon in je ni mogoče odstraniti. Mini prihaja v dveh različicah, običajni in pro (ki smo jo preizkusili mi), edina razlika med njima pa je drsna polna QWERTY tipkovnica, ki jo poseduje pro.
Zaradi manjših mer je zaslon velik manj kot tri palce, zaradi česar je primerno manjša tudi njegova ločljivost. A manjše mere se ne poznajo le na prvi pogled, posledica je razveseljivo, tudi precej nižja cena.
Zaslon zaseda večji del prve strani, pod njim pa se nahajajo trije povsem enaki gumbi kot na večji X10. Drsna tipkovnica je zaradi omejenih mer zaslona več kot dobrodošla, saj omogoča hitrejši vnos besedil in je kljub majhnim meram presenetljivo enostavna za uporabo, razmiki med tipkami pa dovolj veliki.
Operacijski sistem je že omenjeni Android v nekoliko starejši različici 1.6 (brezplačna nadgradnja na 2.1 bo, tako kot pri X10, na voljo do konca leta), nadgrajen s Sony Ericssonovim lastnim uporabniškim vmesnikom, ki je eden boljših nadgradenj tega sistema. Uporabniška izkušnja se ne razlikuje veliko od tiste pri večjem modelu, razen tega, da lahko na zaslonu naenkrat spremljamo manj informacij.
Sony je torej konkurenci pokazal, kaj zares pomeni mini izvedenka telefona, naprava, ki meri polovico manj in je zato skoraj toliko tudi cenejša. Telefon vsekakor ne bo navdušil tistih, ki si želijo najboljšega in najnovejšega, je pa primeren za vse, ki jim je velik telefon ovira, a si kljub temu želijo zmogljivosti pametnega telefona.
Sony Ericsson Xperia X10 mini pro
Odzivnost: 8.
Uporabnost: 8.
Splošni vtis: 9.
Cena: 340 EUR; Mobitel: od 99 EUR.
Za: Cena, tipkovnica.
Proti: Android 1.6.
Zlati Monitor
Ponudba pametnih telefonov je z vsakim dnem večja, posledično je izbira z vsakim dnem težja. Pri izbiri najboljšega, tistega, ki prejme zlati Monitor, smo bili tako nemalo v dilemi, saj ima prav vsak telefon svoje prednosti in slabosti.
Toda v resnici lahko pri nas zahtevni uporabniki izbirajo le med dvema možnostima - med vrhunskim telefonom z Androidom in vrhunskim Blackberryem.
In če iščemo najmočnejši in najboljši Android ta hip je to brez dvoma HTC Desire, ki se po popravkih izkaže kot odličen. Telefon je izredno odziven, tudi njegov uporabniški vmesnik je izreden, hrbet pa mu varuje res ogromna vojska programov, ki so za androidne telefone na voljo na Googlovi tržnici. Resda ni ravno poceni, vendar se z naročnino pri mobilnih operaterjih cena ravno dovolj zniža.
Poslovni uporabniki, ki vedo zakaj je Blackberry v prednosti pred celotno plejado Androidov in iPhonov (da, tipkovnica in odlično delo z elektronsko pošto) nimajo kaj razmišljati - najboljši je Blackberry Bold 9700. Majhen, hiter in učinkovit. Resda ne premore šminke novejših konkurentov, vendar je poslovneži v resnici tudi ne potrebujejo.
Pogled v laboratorij
Tisti, ki si želijo telefon z velikim, za dotik občutljivim zaslonom, bodo verjetno posegli po katerem od Androidov. Googlov sistem se razvija hitro, odlično sodeluje s temi zasloni in na sploh ponuja že res veliko programov in razširitev. A vse adaptacije različnih izdelovalcev niso enako dobre. Nekateri so uporabniški vmesnik tako spremenili, da je njihovo zaostajanje za trenutno aktualno različico sistema precej očitno in moteče. Drugi sicer uspešno dohajajo Google, a zato obenem poskrbijo za marsikatero nepazljivost v kodi. Tu merimo predvsem na težave pri modelu Samsung Galaxy S, najprej tudi na HTC Desire. A manj zahtevni uporabniki teh težav ne bodo opazili.
Microsoftov sistem je zaenkrat bolj ali manj odpisan, saj vsi nestrpno pričakujemo novo različico, ki bo morda res poskrbela za nov val pametnih telefonov. Možno pa je tudi, da so z razvojem preveč zavlačevali in je bitka z novimi operacijskimi sistemi že izgubljena; to bo verjetno pokazala že letošnja zima. Nekaj modelov z Windows Mobile 6.5 je vendarle še na voljo na prodajnih policah, a njihov nakup verjetno ni preveč smotrn, saj zagotovil o nadgradnji na novo različico pravzaprav ni.
Tu je seveda tudi Applov iPhone, kultni izdelek, ki pri nas sicer ni tako razširjen kot v Ameriki, a kljub temu buri duhove. Tisti bolj zagreti se ponj pač odpravijo čez mejo, čeprav je model 3GS moč dobiti tudi v Sloveniji, in to celo subvencionirano, pri ponudniku Tušmobil. Kadar ga imajo. A tudi Applu ne gre vse brez težav, redni uporabniki modela 3GS poročajo o primerih, ko telefon preprosto odpove poslušnost in zahteva precej zapleten postopek vnovičnega zagona (standardni izvlek baterije pri iPhonu pač ne pride v poštev). O težavah novinca iPhone 4 na tem mestu ne bi govorili, saj smo podrobneje že v posebnem članku.
Poskusi Nokie na področju zaslonov, občutljivih za dotik, so zaenkrat še vedno skromni in ne prepričajo. Morda bo bolje že s prihodnjo generacijo, ki bo prinesla tudi nov operacijski sistem. S stališča resne rabe so najboljši Nokiini telefoni še vedno iz poslovne serije E, s tipkovnico in običajnim zaslonom.
Podobno je pri kanadskem podjetju RIM, ki se je uveljavilo predvsem med poslovnimi uporabniki, s telefoni, osredotočenimi na elektronsko pošto. Njihove prenovljene linije so na videz vedno bolj privlačne, hkrati pa jim skok s tipičnega telefona s polno tipkovnico v druge vode še ni zares uspel. In pravzaprav se sprašujemo, zakaj bi sploh jim, ponudnikov telefonov na dotik je silno veliko, ponudnikov zares dobrih telefonov s polno tipkovnico pa precej manj. Vsak naj torej izdeluje tisto, kar zna najbolje. Kupec pa naj bo tisti, ki bo izbral glede na svoje potrebe.
Trenutno je izbire sicer dovolj, a zares kakovostnih izdelkov močno primanjkuje. Izdelovalci so v konkurenčni tekmi očitno preveč skrajšali razvojni cikel, žal na škodo kupcev. Kdo si je pred nekaj leti predstavljal, da bo njegov novi mobilni telefon resnično brez težav deloval šele po dobrega pol leta, ko bomo nanj naložili sedemnajsti popravek? Danes je to žal prepogosto realnost. Zdi se, da uporabnik vedno bolj počne, kar želi telefon, in ne nasprotno.