Rad bi se vam zahvalil za vse zelo dobre in natančne teste v reviji Monitor. Prav zaradi tega sem se obrnil na vas za pomoč pri nakupu fotoaparata, ki bi ga lahko uporabil tudi za snemanje visoko kakovostnega videa, na primer predavanja ali kakšnega simpozija. Pripravljen sem odšteti okoli tisoč evrov, a izbire je kar nekaj, sam pa nisem prepričan, kaj je najboljši nakup. Že vnaprej se vam zahvaljujem za pomoč.
Najbolj priljubljen fotoaparat je danes vsekakor telefon, po marsikateri statistiki vodi ravno Applov iPhone. Tako kot pri navadnih fotoaparatih je tudi za iPhone na voljo kup različnih fotografskih dodatkov, s katerimi lahko iz telefona izvlečemo več, kot bi si mislili.
Okoli tri milijarde ljudi ima telefon z vgrajenim fotoaparatom in vsi ti ljudje s temi napravami fotografirajo. Trenutno vsak dan na Facebook naložimo poldrugo milijardo fotografij. Ker je po svetu okoli dve milijardi pametnih telefonov, je vprašanje, s katerimi aplikacijami to početi, povsem na mestu.
Skorajda ne najdemo več gospodinjstva, v katerem ne bi domoval vsaj en televizor, pa čeprav stara škatla z ukrivljenim zaslonom. Seveda televizorji s katodnimi cevmi zvečine še vedno rabijo svojemu namenu, a so jih novejši digitalni s svojimi funkcijami in neprimerno boljšim prikazom slike kljub temu povsem stisnili v kot.
Uporabniki se v tehničnih trgovinah navdušujemo nad razkošno odmerjenimi diagonalami sodobnih digitalnih televizorjev in kakovostjo prikazane slike, iz trgovin pa odnašamo predvsem cenejše in manjše modele. Vsak drugi v Sloveniji prodan televizor namreč postreže z diagonalo 32 palcev oziroma 80 centimetrov, zato se nam je zdelo prav, da preverimo, kateri televizorji te velikosti najbolje opravljajo svoje poslanstvo.
David proti Goljatu, partizani proti Nemcem, Vietnamci proti Američanom, Američani proti vesoljcem … zgodovina in sedanjost sta polni zgodb o epskih bitkah med junaškimi sleherniki in podlimi velikani. Vedno zmagajo outsiderji, ki junaštvo cepijo na okretnost in pretkanost ter osmešijo pričakovanega favorita. Tokrat ne bo tako. Naj cenjeni bralki in bralcem takoj razblinimo upe: Photoshop je nesporni zmagovalec v kategoriji orodij za obdelavo slik. In ne kaže, da bi se kmalu kaj spremenilo.
Xara je z leti iz preprostega programa za vektorske ilustracije postala čedalje kompleksnejša, saj je s področja vektorske ilustracije počasi začela ponujati tudi prelom besedila, obdelavo fotografij, oblikovanje spletnih strani, izdelavo preprostih animacij (GIF in Flash) itd. … Večina uporabnikov je precej specializiranih na določena področja oblikovanja in večine funkcij sploh niso uporabljali. Zato so prodajni referenti programerjem naročili, naj program »razbijejo« na več delov, ki bodo pokrivali potrebe točno določenih uporabnikov.
Elektronska pošta je stara že več kot dvajset let. V računalništvu, kjer se spremembe vrstijo s svetlobno hitrostjo, je življenjska doba elektronske korespondence prava redkost. E-mailu se že vidijo gube, pravi Daniel Stewart Butterfield, soustanovitelj spletišča za izmenjavo fotografij Flickr. Svež zrak naj bi v elektronsko komuniciranje vnesla njegova najnovejša zamisel, ki sliši na ime Slack.
Zaščita osebnih podatkov je zadnje čase vse pomembnejša tema, sploh odkar z vseh vetrov poslušamo zgodbe o tem, kako za nami vohunijo najrazličnejše vladne agencije. Uporabniki postajajo vedno bolj ozaveščeni o tem, kako se zaščititi. Pred kratkim smo pričakali brezplačni aplikaciji, ki na naprave iOS in Android prinašata brezplačno šifriranje pogovorov.
Računalniška zgodovina ni tesno povezana le s Silicijevo dolino. Tudi na Otoku so v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja delovali velikani. Acorn Computers Ltd., podjetje, ki je svetu pravzaprav dalo vrsto procesorskih arhitektur, skupaj z danes izjemno uspešnim ARM, je bilo večkrat označeno za »angleški Apple«. Neredko so bili njihovi izdelki tehnično precej naprednejši od sicer prodajno uspešnejših ameriških računalnikov.
Samogradnje elektronike so s poceni računalniki v enem čipu spet priljubljene. A brez lastnega tiskanega vezja doma težko naredimo zares uporabno napravo. Katera programska orodja potrebujemo? Koliko stane, če vezje izdelamo doma, ali če ga naročimo po meri?
Filmski studii so za pravdanje s pirati porabili že na milijone dolarjev, a bi bilo bolje, da bi jih nehali tožiti in izkoristili prednosti, ki jih prinaša nezakonito nalaganje iz svetovnega spleta.
Družba Intel je v štirih desetletjih računalniški industriji dala zares veliko. Kljub spoštljivi starosti pa se tehnološki velikan ne ustavlja, zdi se celo brezkompromisno odločen, da želi narekovati prihodnje korake te industrije. Argumentov za to mu seveda ne manjka, številne med njimi je predstavil na letošnji konferenci Intel Developer Forum 2014.
Sejem zabavne elektronike IFA, ki v začetku septembra poteka v Berlinu, je letos praznoval pomembno obletnico. Bil je že 90. zapovrstjo, pri čemer so organizatorji za spoštljivo obletnico predstavili pomembno pridobitev – CityCube Berlin je prostran dodatni sejemski kompleks, s katerim želijo potešiti izjemno zanimanje razstavljavcev iz panog potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov.
Jesen in zima prinašata kopico novih »pametnih« naprav, tokrat zapestnih ur. Izdelovalci so navdušeni, da imajo še eno vrsto izdelkov, ki lahko povečajo dobiček, potencialni kupci pa opazno manj. Še posebej zato, ker take ure za zdaj ne prinašajo bistvenih koristi, še posebej, ker jih uporabljamo poleg telefonov, ne pa namesto njih. Zato skušajo izdelovalci doseči všečnost predvsem z obliko, materiali, torej zunanjostjo, funkcije pa so nekako potisnjene v ozadje. Toda to velja že vrsto let tudi za navadne (neumne?) ure, pa formula očitno deluje. Ali bo slog pred vsebino značilnost vseh naprav, ki si jih bomo lahko nadeli v prihodnosti?
V uredništvu Monitorja se ob napovedih revolucionarnih izdelkov velikokrat počutimo kot šlogarice, saj moramo na podlagi izjave za javnost, preteklih izkušenj in zdrave kmečke pameti, še preden izdelek prejmemo v roke, ugotoviti, ali je napoved izdelovalcev naravno zmerno optimistična ali pa so imeli v marketinškem oddelku le nekoliko preveč vznesen dan. Da zamisel o šlogaricah ni ravno iz trte izvita, je dokaz naša rubrika »Kukalo v prihodnost,« kjer napovedujemo izdelke, četudi se marsikdo v uredništvu namesto na kavno usedlino bolj zanaša na obrane kurje kosti.
Plakati ob cestah in reklame v spletu nam ponujajo kup prenosnikov, ki za nizko ceno obljubljajo vse, kar bi si želeli. Kako se obnesejo v praksi, ali so res že dovolj dobri, da ne potrebujemo dražjih, smo si ogledali na tokratnem preizkusu cenejših prenosnikov.
Začenja se novo šolsko leto, primeren čas za nakup prenosnih računalnikov, ki jih šolarji pri svojem delu vse bolj potrebujejo. Primeren čas za primerjalni preizkus modelov, ki v žepu ne bodo pustili prehude luknje.
Kariera Steva Jobsa pri Applu je doživela vzpon in padec. Mož, ki je poskrbel za več izjemnih izdelkov družbe, je namreč veliko tvegal, to pa ni bilo všeč delničarjem in upravi. Jobs je tako leta 1985 zapustil Apple in se po nekaj mesecih »iskanja« samega sebe odločil, da se vendarle vrne v računalniško industrijo. Z lastnim vložkom 7 milijonov (takratnih!) dolarjev je ustanovil novo podjetje NeXT Inc. in se skušal znova dokazati širnemu svetu.
Komponenta vseh prenosnih elektronskih naprav, ki se na videz že dolgo časa ni opazneje spremenila, so baterije. Navadno nas razočarajo ravno takrat, ko telefon najbolj potrebujemo, obenem pa predstavljajo največjo coklo v razvoju. A v resnici je razvoj na tem področju silovit, le da se za običajnega uporabnika praviloma zvede v eno samo številko.
Če Google želi, da bodo uporabniki sprejeli njihov nosljivi računalnik, jih bo moral prepričati, da napravica ni nespodobna.
Sredi poletja Las Vegas postane središče dogajanja za računalniško varnost. Najstarejšemu hekerskemu srečanju DefCon delata družbo še BlackHat in BSides Las Vegas. Morda gre za naključje, a ravno v tem času je letos prišlo do nekaj razkritij ranljivosti, kot bi podjetja, ki se ukvarjajo z računalniško varnostjo, lovila medijsko najugodnejši čas.
Izdelovalcem računalniških izdelkov (pa tudi drugim) je že nekaj časa jasno, da je za uspeh v današnjih časih treba nasloviti predvsem azijske trge, zlasti Kitajsko. Toda zahodnjakom to uspeva le delno, saj so krajevni ponudniki vse močnejši. Tam se transformacija dogaja celo hitreje kot drugod po svetu: na Kitajskem je bilo, denimo, v zadnjem četrtletju več internetnih uporabnikov z mobilnimi napravami kot tistih z osebnimi računalniki. Zlasti po zaslugi krajevnih znamk. Medtem se v ZDA in v Evropi še vedno kitimo z dragimi izdelki podjetij, kot sta Apple in Google. Kdo ima zdaj najboljšo strategijo?
Tokrat je test malo krajši, a smo v preteklosti preizkusil tudi to rešitev. Hitrosti so bile res višje, najbolj nas je presenetila hitrost postavitve polja RAID, recimo po odpovedi enega diska. S tega stališča bi rekli, da je kombinacija več SSDjev varnejša od kombinacije več »HDDjev«. Hkrati postane NAS s SSDji praktično neslišen – pri NASih se sliši vrtenje diskov, tudi ventilator, ki se vklaplja glede na segrevanje, SSDji pa so seveda neslišni in se obenem občutno manj segrevajo (zaradi velikosti je tudi več prostora za zračenje). Skratka, zamisel se nam zdi načeloma dobra, tudi izdelovalci dopuščajo to možnost, le pozorni morate biti, da ima NAS možnost vgradnje 2,5-palčnih diskov (to piše tudi v podatkih izdelovalca). Nekateri (recimo Synology, Drobo) podpirajo možnost vgradnje enega diska SSD kot predpomnilnika, poleg klasičnih HDD, seveda pride to v poštev le pri napravah s štirimi ali več diski.
Počitnice so čas, ko poleg možganov odklopimo tudi elektronske spremljevalce, a vse prevečkrat se zgodi, da brez telefonov, tablic, bralnikov in seveda interneta na oddihu preprosto ne moremo. Ponudniki mobilne telefonije in povezave v splet se tega zavedajo, zato nas v zadnjih letih po prihodu domov pričaka zajeten račun. Kako se mu izogniti, preverimo na naslednjih straneh.
Majhne strežnike NAS preizkušamo že kar dolgo, v zadnjem času pa opažamo, da je razlik med njimi vedno manj. Zaradi vse večjih količin podatkov, ki jih proizvedemo, postajajo te naprave vse zanimivejše tudi za računalniško manj zahtevne uporabnike.
Omrežni disk ali »NASi« so nedvomno med pogosteje preizkušanimi napravami v Monitorju. Razlog je preprost – gre za eno najuporabnejših naprav, kar si jih lahko omislimo v današnji množici računalnikov, tablic in telefonov, ki se nam valjajo doma. Tokrat smo se odločili preizkusiti le novosti, ki so se na trgu znašle v zadnjem letu, pa smo kljub temu nabrali kar 14 naprav …
Mlajši bralci povečini ne vedo, da smo tudi v Sloveniji imeli elektronskega giganta – tovarno Iskra, ki je izdelovala vse, od televizorjev in računalnikov do gospodinjskih naprav in telefonov. Prav slednji so v sedemdesetih in osemdesetih letih dosegli vrhunec tako po zanesljivosti kot po oblikovanju. Na žalost pa nadaljevanje zgodbe ni prav nič razkošno, saj so razni poskusi delitve pogače konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let pomenili razkosanje tovarne in zaton velikana, četudi so nekateri deli Iskre še danes znani in cenjeni dobavitelji različnih industrijskih komponent.
Inženirji razmišljajo o tem, kako na čedalje manjši prostor stlačiti čedalje več tranzistorjev in drugih elektronskih elementov ter električnih povezav. Ko se miniaturizacija komponent počasi bliža fizikalnim omejitvam, so se domislili nove zvijače, ki jo arhitekti poznajo že tisočletja. Čipe bi lahko zlagali tudi v višino.
Poletne počitnice so priložnost za vlomilce, da si postrežejo z našim premoženjem. Kako to preprečimo in koliko stane? Preverili smo tudi možnosti za samogradnjo alarmno-nadzornega sistema z vgrajeno umetno inteligenco, ki ga ne moremo kupiti v redni prodaji.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
