Srednja sestra
Trenutno mobilno fotografijo najresneje jemljeta dva izdelovalca. Prvi je Apple, ki s svojimi telefoni že od začetka postavlja standarde. Drugi je Nokia, oziroma zdaj – Microsoft.
Trenutno mobilno fotografijo najresneje jemljeta dva izdelovalca. Prvi je Apple, ki s svojimi telefoni že od začetka postavlja standarde. Drugi je Nokia, oziroma zdaj – Microsoft.
Gotovo sem vam še kje valja kak star »dvojni kasetar«, glasbena zadevica, ki je bila tako zelo priljubljena v časih presnemavanja glasbe (in računalniških iger). Če ne vaš, pa vaših staršev. Pa veste, da ga lahko zelo enostavno prelevite v moderen brezžični stroj?
Prvi Samsung Galaxy Note je bil telefon, za katerega smo sprva vsi rekli, da je prevelik, nato pa smo se ga navadili. Še več, postal je prodajna uspešnica. Četrta različica ni taka revolucija, prej evolucija.
Enote za merjenje časa so lahko različne. Otroci ga merijo z oddaljenostjo počitnic ali morda večernih risank, računalnikarji z rednimi menjavami operacijskih sistemov, na telefonskem trgu pa se kot »enota« vedno bolj uveljavljajo redni vsakoletni izidi novega iPhona.
Sijalke LED danes najdemo v številnih izdelkih, saj s svojo majhnostjo, nizko porabo energije in dobro svetilnostjo pospešeno nadomeščajo klasične sijalke. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj jih bomo ugledali tudi v svetlobno najzahtevnejših elektronskih napravah – projektorjih. Kitajski izdelovalec Optoma je z modelom HD90 že razbil ta mit. Implementacija zagotovo ni bila lahka, saj žarnice projektorjev ob razmeroma majhni velikosti ponujajo izjemno svetilnost, a tudi rezultat sijalk LED je odličen.
Gledano z današnjimi očmi, se zdi skoraj nemogoče, da bi lahko Evropa kdaj narekovala tempo razvoja računalniške industrije. A pred 40 leti je bilo drugače. Celo severnjaki iz Osla so imeli glavno besedo. Izdelovalec računalnikov Norsk Data je veljal za enega najinovativnejših, saj je svetu dal vrsto pomembnih izumov, med drugim celo prvi 32-bitni miniračunalnik, s čimer je drugega (VAX) premagal za danes nepredstavljivih šest let.
Večina prenosnih pametnih naprav svojo lokacijo na zemeljski obli pozna bolje kot njihovi uporabniki. Z iskanjem šibkih signalov satelitov, ki krožijo 20.000 kilometrov nad njimi, in nekaj matematike lahko vsak trenutek na nekaj metrov natančno izračunajo svoj položaj. Globalni sistem pozicioniranja (GPS) že dvajset let omogoča navigacijo praktično kjerkoli na zemeljskem površju in v zraku, za njim pa stoji več tisoč zaposlenih in 400 milijonov dolarjev na leto za vzdrževanje.
Moderni telefoni so čudo tehnike, a je eden njihovih najbolj dovršenih delov pogosto po krivici prezrt. Steklena prevleka na zaslonu je s svojo pravilno prozornostjo neopazna in nase kričeče opozori šele, ko se pri padcu na njej naredi znameniti pajčevinasti vzorec, lastnik pa dobi masten račun s servisa. V resnici je natančna tehnika izdelave stekla ena najbolj varovanih skrivnosti, nadomestiti pa jo želijo kar s kristali.
Ko je državna blagajna prazna, je dobrodošla vsaka zamisel, kako jo napolniti. Na Madžarskem so nedavno državne oblasti poskusile uvesti davek na internetni promet, ki bi dodatno obdavčil ponudnike storitev, posledično pa končne uporabnike. Ni jim uspelo. V Španiji želijo dodatno obdavčiti agregatorje novic pod pretvezo zaščite avtorskih pravic. Celo v ZDA menda pripravljajo zakon, ki bo uvedel davek na prodajo prek interneta, ki bi zveznim državam navrgel dodatnih 25 milijard dolarjev na leto. Čeprav se takim ukrepom povsod upirajo tako različne interesne skupnosti kot širša javnost, se zdi skoraj neizbežno, da bodo države prej ali slej spremenile pravila internetne rabe. Ker drugače pač ne znajo.
Microsoft skuša z novo različico operacijskega sistema nadoknaditi zamujeno z okoljem Windows 8. V dobi mobilnih naprav potrebuje močnejše orodje, ki bo poenotilo vse dosedanje platforme in obenem vlilo nov up namiznim računalnikom in prenosnikom. Tehnični predogled, ki smo ga preizkusili, je namenjen predvsem uporabnikom zadnjih. Četudi naj bi končna različica izšla šele poleti, trenutna koda ne razočara. Prav nasprotno, morda bomo priča najboljši različici Oken doslej.
Sonyjevi pametni telefoni v zadnjem času veljajo za ene tistih, ki jih redno uvrščamo med odlične. Med vrhunske pa še posebej, odkar je bila prvič predstavljena serija Xperia Z. Sonyju finančno sicer še vedno ne gre dobro (še posebej ne pri telefonih), a to ne spremeni dejstva – Xperia Z, tokrat je na tapeti že četrta inkarnacija, Z3, je odličen telefon. Z3 ostaja vodotesen (do pol ure na globini metra in pol) in nekoliko bolje zaščiten pred prahom, saj zdaj zadostuje standardu IP68. To pomeni, da je telefon nekoliko nerodno priklopiti na polnilec, saj moramo odpreti posebna plastična vratca, a se temu pač privadimo. Vodotesnost je vsekakor nekaj, kar bi si želeli kot privzeto lastnost na telefonu. Z3 poganja zadnji štirijedrni Snapdragon 801 (2,5 GHz), pomnilnika je bogatih 3 GB, kar je glede na jabolčno konkurenco trikratni znesek. Prostornina vgrajene shrambe je 16 GB, razširljivih s kartico mikro SD. Rečemo lahko, da je delovanje telefona popolnoma tekoče, hitro in zvezno, tudi preklopi med programi so trenutni.
Sony je s pametnimi telefoni začel zelo nerodno in prve Xperije, ki jih je gnal Android, niso bile naprave, o katerih je bilo mogoče reči kaj dobrega. Nekje okoli modela Xperia Arc so se začeli japonski inženirji popravljati in ko so začeli s strategijo telefonov in tablic Xperia Z, se je začelo zanimivo obdobje, ki na pol leta prinaša vedno boljše telefone. V marketinški prevladi Samsunga in Htc One m8 se na Xperijo Z3 dostikrat pozabi, kar je nedvomno krivica, saj gre za odličen telefon. Enako lahko rečemo za Z3 Compact, ki je dejansko Xperia Z3 v manjšem, bolj kompaktnem paketu. Sonyju je tu treba priznati smotrno odločitev, da manjše različice njihovega glavnega telefona strojno ne podhranijo, temveč tistim, ki bi radi telefon z manjšim zaslonom, ponudijo enako zmogljivo napravo.
V zadnjih letih so se telefoni Android z vsako novo napravo, sploh z napravami z vrha ponudbe (torej tistimi, ki krojijo javno mnenje o teh rečeh), povečali. Včasih je bil štiripalčni zaslon tisti pravi, nato štiriinpolpalčni, danes se zmrdujemo nad vsem, kar nima pet palcev. Večji zasloni so zakon, na večjih zaslonih vidimo več.
Doba pametnih telefonov se je začela s prvim iPhonom, ki je postavil temelje uporabniškim vmesnikom z zaslonom na dotik. Seveda so bile takšne naprave na voljo že prej, a Apple je takšno upravljanje programske opreme sestavil v tako privlačno celoto, da je ta postala samoumevna.
Pametni telefoni so, nekako z nastankom prvega iPhona, postali tudi statusni simbol. Če smo nekoč menili, da nihče ne bo kupil telefona, ki bo stal 500 evrov, se danes brez težav prodajajo taki, ki stanejo 700, 800 in celo več evrov. Seveda gre za vrhunske modele, nas pa je zanimalo, kateri izmed njih je tudi v resnici najboljši.
Alfa in omega urejevanja besedil, Microsoftov Word, je danes sinonim za vsakdanje računalniško opravilo. Nakup paketa Office je pogosto nuja. Podjetje iz Redmonda se naše potrebe zaveda, zato na Pisarno lepi zgolj cene z visokimi številkami. Neupravičeno, bi rekli naslednji trije tekmeci, ki podobne storitve ponujajo povsem zastonj.
Apple je na veselico z oblaki za shranjevanje podatkov zamudil. Njegov iCloud je res na voljo že tri leta in je uporabnikom Applovih naprav odlično služil, a je imel svoje omejitve.
Samsung in finska Nokia sta družno nastopila z zemljevidi za lastnike naprav, ki jih poganja operacijski sistem Android. Priljubljena, brezplačna navigacija z drugih operacijskih sistemov tako končno vstopa v svet Googlovega Androida.
Brskalnik Chrome je tako razširljiv, da so v Googlu iz njega razvili cel operacijski sistem. Slednjemu so poleg številnih dodatkov in aplikacij razvijalci nedavno dodali zmožnost poganjanja mobilnih aplikacij iz operacijskega sistema Android. Začetna bera programov je skromna in hkrati omejena na naprave s sistemom Chrome OS. Zakaj ne bi nabora androidnih aplikacij razširili sami in odpravili omejitev, ki izloča druge uporabnike Googlovega spletnega brskalnika?
Google je oktobra končno predstavil nove naprave s svežo različico Androida 5, uradno imenovano tudi Lizika (Lollipop). Na novi napravi Nexus 6 in Nexus 9 moramo še čakati, je pa že na voljo sistemski posnetek za napravi Nexus 5 in Nexus 7 (2013), predvsem v pomoč razvijalcem, a uporaben tudi za druge.
Gledanje televizije na poti je danes stalnica. Poplava tablic in mobilnih telefonov je naredila svoje, zato se nam le redko zgodi, da zamudimo najljubšo oddajo ali prenos težko pričakovanega športnega dogodka. Izpad televizijskega fiksa največkrat povzroči odsotnost interneta. V uredništvo je prispel majhen košček plastike, ki reši tudi to težavo.
Ko mi je oče pred dvajsetimi leti še kot tretješolčku razkril, da se pod takrat zverinskim procesorjem Pentium 100 skriva več kot tri milijone tranzistorjev, sem ga odprtih ust debelo pogledal. Prvič zato, ker nisem vedel, kaj naj bi bil tranzistor, in, drugič – kako naj bi jih stlačili na vsega 5 kvadratnih centimetrov veliko kvadratno ploščico. Dvajset let kasneje se le redko čemu čudim, še najmanj tehniki. Tokrat pa me je presenetila NVidia z novo serijo grafičnih kartic Geforce GTX 900, saj je kljub praktično nespremenjeni proizvodni liniji skoraj dvakrat učinkovitejša.
Po prenovi namiznih različic procesorjev je napočil še čas za prenovo najzmogljivejših primerkov. Intelova družina procesorjev z oznako Extreme Edition je na trgu že več kot desetletje, a ji uspe vedno znova premakniti mejnike tehnologije še malce dlje. Tokrat preizkušeni 8-jedrnik Intel Core i7-5960X dokazuje, da je čas za novo dimenzijo zmogljivosti.
Prodaja digitalnih fotoaparatov se v zadnjih letih slabša, za to so odgovorni predvsem pametni telefoni. Edino področje, ki je še v razmahu, so akcijske kamere. Prvi resni prodor je pred leti naredilo podjetje GoPro, ki ima še danes največji tržni delež. Na preizkus smo dobili dva nova modela GoPro, ob njima pa še novega Sonyjevega.
Zgodba podjetja Netscape se bere kot pravcata pravljica, saj vsebuje številne elemente dramatičnih knjižnih del: prevzeme, težke nasprotnike, delitve, bogato poplačilo in celo zmaja! Podjetje, ki je številnim Zemljanom odprlo okno v svet interneta, se je »prehladilo« in ne nazadnje pokleknilo pred mogočnim konkurentom.
Komunikacijske funkcije, ki jih podpirajo današnja mobilna omrežja in operaterji, močno zaostajajo za zmogljivostmi mobilnih naprav. To sta opravljanje klicev ter pošiljanje in sprejemanje kratkih sporočil, dodatno pa je mogoč tudi prenos podatkov. Že nekaj let je zato v pripravi standard s simpatičnim imenom Joyn, ki bo omogočil več brez nameščanja dodatnih aplikacij.
Upravljanje računalnikov in druge elektronike s pritiski tipk in gumbov se v 21. stoletju zdi nekoliko zastarelo. Filmi nas že vrsto let prepričujejo, da bo v bližnji prihodnosti upravljanje bolj podobno naravni človeški interakciji. Pomembna smer v razvoju naravnega uporabniškega vmesnika je prepoznavanje kretenj, ki ga je domačemu uporabniku prvi res množično približal Microsoft s Kinectom, sledili pa so tako multinacionalke kot start-upi.
Kljub vse večji digitalizaciji poslovanja tiskalnike še vedno pogosto uporabljamo. Katera popravila so smiselna? Kaj lahko popravimo sami? Kakšni posegi so dopustni v času jamstva?
Kot kaže, je Apple s predstavitvijo lastnega sistema mobilnega plačevanja Apple Pay spet zadel v polno. Celotna industrija kartičnega in digitalnega plačevanja ga odobrava, javno ga je pohvalil celo Bill Gates. Čeprav praktično še ni v rabi, je pri konkurentih že moč opaziti mrzlično prizadevanje, da bi se vmešali v ta dobičkonosen posel. Ebay je, denimo, napovedal, da bo izločil družbo PayPal, ki bo menda samostojna privlačnejša za druge trgovce. PayPal obenem odkrito eksperimentira z Bitcoinom. Mnogi menijo, da bo Apple Pay tudi vnovič povzdignil Google Wallet. Kako pa bo na to odgovoril Microsoft?
Razvoj računalniških iger bi lahko označili za napredno evolucijo. Seveda so bili na tej poti številni vzponi in redki padci, a za vsako revolucionarno zasnovo se je hitro našlo veliko posnemovalcev, saj so si založniki želeli svoj kos pogače. Danes ni prav nič drugače, zdi se celo, da smo tik pred naslednjim velikim korakom. Zanj se poteguje več različnih pristopov in prav zanimivo bo videti, kdo se bo okronal z nazivom igra ali igralni pripomoček prihodnosti.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih