Podjetje Fairchild Semiconductor je ustvarilo sodobno industrijo polprevodnikov. Mojstri obdelave silicija in germanija ter elektronskih vezij so si za več let podredili polprevodniško industrijo, nato pa v svojem inovativnem zanosu pozabili, da v realnem svetu štejejo predvsem kakovostno izdelani in prodani izdelki, ne zgolj vrhunske zamisli in načrti.
Dandanes se zdi, da se za dobro človeštva borijo le še Marvelovi Avengersi in DCjeva Justice League, drugi pa snemamo selfije in se razvajamo v foteljih, čakajoč naslednji veliki izum, ki ga bo naznanil Kickstarter. A nismo bili vedno tako zagledani vase in še pred desetletji so velik napredek tehnike omogočale združbe drugačne vrste – raziskovalni laboratoriji večjih gigantov s področja elektronike in telekomunikacij. Večji del 20 stoletja je bil Bell Labs najbolj inovativna znanstvena organizacija na svetu, zato se je je prijel vzdevek tovarna idej.
Računalniki vse v enem (AiO – All In One) so nekaj vmes med klasičnimi, škatlastimi računalniki in prenosniki. Prednost glede na navadne računalnike je predvsem v tem, da zasedejo občutno manj prostora, hkrati imajo tudi manj kablov, načeloma imajo vgrajene tudi brezžične povezave (bluetooth, WiFi). Slabost v primerjavi z navadnimi računalniki pa je v tem, da jih je težje popravljati in (ali) nadgrajevati. To je seveda odvisno od modela do modela, nekateri dragi modeli omogočajo, da zamenjamo vse, a bomo morali kupiti komponente neposredno od izdelovalca, to pa zna biti drago. Spet drugi modeli (Applovi, recimo) ne dopuščajo zamenjave praktično ničesar (vsaj doma, torej moramo računalnik nesti na servis).
Intel že trži procesorje s 14 nm tehnologijo, AMD pa šele napoveduje prehod z 28 na 20 nm. So rešitev za AMD 64-bitne arhitekture ARM?
Osrednja paradigma v računalništvu je pomnilniška hierarhija. Čim hitrejši je pomnilnik (disk, SSD, flash, RAM, predpomnilnik, procesorski registri), tem manj ga imamo, in nasprotno. Prekladanje med različnimi vrstami pomnilnika je glavno ozko grlo pri obdelavi podatkov, zato bi razvoj hitrega, velikega in obstojnega pomnilnika bistveno pospešil računalnike. Veliko obljublja elektronska komponenta s tujim imenom memristor.
Če ste eden tistih nekaj deset tisoč Telekomovih naročnikov, ki ste morali pred leti naročiti in plačati priključek ISDN, da ste lahko postali uporabnik širokopasovnega dostopa do interneta ADSL, imate zdaj temelj za vračilo denarja in tri mesece časa, da vložite tožbo.
4K je kratica, ki bo letos prevladovala v svetu potrošniške in zabavne elektronike. Gre za tehnologijo oziroma ločljivost, ki prinaša novo razsežnost na področje kakovosti prikaza slike. Ultra visoka ločljivost pa ne obvladuje le sveta televizorjev in kinematografov, temveč tudi svet digitalnih fotoaparatov, kamer in celo pametnih mobilnih naprav.
Leto je naokrog, pa si oglejmo, katere aplikacije za Windows Phone so koristne prav za vsakogar in ne bi smele manjkati na nobenem telefonu. Tudi tokrat bomo igre izpustili.
Applova spletna trgovina za mobilne aplikacije, imenovana preprosto App Store, je bila splavljena leta 2008, tako se bliža že sedmi obletnici. Ob zagonu je šlo za eno prvih takih tržnic, danes jih je že cel kup.
Android je leta 2014 prehodil dolgo pot. Med vidnejšimi dosežki sta različica za nosljive naprave Wear in nadgradnja sistema na različico 5. Dogajanja je bilo precej tudi na področju dodatne programske opreme, zato preglejmo dvanajst kategorij in izberimo najboljše aplikacije.
Za operacijski sistem, ki je z nami že desetletja je v resnici zelo težko zapisati članek, ki bi povzel najboljše programe leta. Kajti večina najboljšega je bila v resnici odkrita že pred leti. Da pa se zapisati hibriden članek – najboljše programe leta in klasike, ki na računalniku pač ne smejo manjkati. In tak članek je tudi ta.
V prejšnji številki smo povzeli, kako smo leto 2014 doživljali s stališča strojnih izdelkov, ki smo jih preizkusili v reviji, tokrat se posvečamo programskim izdelkom. Ne toliko tistim, ki smo jih preizkusili, kot tistim, ki po našem mnenju ne smejo manjkati na naših napravah.
Internetni vdori in razkritja, ki smo jih bili deležni v minulih dveh letih, prikazujejo države in predvsem njihovo politiko v povsem drugi luči. Mirno lahko zatrdimo, da se je v internetu razvnela obveščevalna vojna, kot je še ni bilo. Javnosti se prikazuje ena slika, praviloma z zagovarjanjem načela internetne nevtralnosti in svobode, isti akterji pa v praksi ravnajo prav nasprotno. Lep zgled so dokumenti, ki so pred nedavnim pricurljali v javnost in so v zvezi z zloglasnim sporazumom TISA (Trade in Services Agreement), po katerem naj bi se države podpisnice odrekle pravici, da določene računalniške in internetne podatke obvezno hranijo le v okviru meja svojih držav. Kdo bi temu verjel, po tem ko se je razvedelo o postopkih agencije NSA. Kljub temu kaže, da bo sporazum v začetku letošnjega leta podpisan. V čigavo korist?
Tudi letos smo obiskali največji sejem zabavne oziroma potrošniške elektronike na svetu, International CES. Milijone turistov v Las Vegasu kmalu po novem letu nadomesti na sto tisoče tehničnih zanesenjakov in navdušencev nad elektronskimi, mobilnimi in digitalnimi napravami vseh vrst in oblik. Gre za največjo razstavo sodobnih tehnologij, ki se tako ali drugače dotikajo naših življenj, bodisi pri delu ali zabavi.
Ekscentrični Clive Sinclair, izumitelj z viteškim nazivom, je dal svetu veliko. Računalnikarji ne bomo nikoli pozabili njegovih cenovno dostopnih računalnikov, ki so domovali v številnih evropskih gospodinjstvih. Podjetje se je v svojih najboljših letih ukvarjalo celo z razvojem umetne inteligence in električnih vozil, danes pa je le še bleda senca nekdanjih uspehov, čeprav Sinclairju vizionarskih zamisli zares ne (z)manjka.
Tanka revolucija, ki je monitorje s katodno cevjo nadomestila z zasloni s tekočimi kristali, ni mogla mimo neopaženo, saj ni poskrbela le za boljšo in za oko prijaznejšo sliko, temveč je prinesla vidno spremembo monitorjev. Tehnološko enako revolucionaren je prehod na organske svetleče diode (OLED), ki pa bi ga zlahka po krivici spregledali.
Konec leta malone vsi podležemo božično/novoletnemu razpoloženju, ki temu pomeni občudovanje praznično okrašenega mesta, onemu poslušanje venomer iste skladbe o belem božiču, tretjemu mrzlično iskanje daril za najbližje. Tej noriji se bomo pridružili tudi mi, a ker najboljše računalnike in tiskalnike, fotoaparate in televizorje redno preizkušamo in že tako ali tako sproti ocenjujemo, smo se odločili, da predlagamo nekatera zanimiva darila, ki so morda manj blizu običajno obravnavanim računalniškim temam.
Na naslednjih straneh si lahko preberete, katere izdelke ima uredništvo tudi danes za najboljše in jih velja kupiti.
Za nami je leto, ki je bilo v računalniški industriji bolj prelomno za izdelovalce in njihovo strategijo kot pa za dosežke pri samih izdelkih. To je posledica nadaljevanja in poglobitve prehoda iz časov osebnih računalnikov v dobo mobilnih naprav, zaradi česar se spreminjajo tudi pravila igre. V številnih primerih so zato najpomembnejši novi izdelki predvsem izboljšana, na neki način predvidljiva nadaljevanja dosedanjih uspešnic. Tveganih potez in vznemirljivih, drugačnih izdelkov je bilo v zadnjem letu razmeroma malo, večinoma se jih v današnjih časih lotevajo predvsem mladi (start)upi. Toda to še ne pomeni, da leta 2014 ni bilo zanimivih izdelkov. Izbor uredništva vam predstavljamo na naslednjih straneh.
Na prvi pogled delo s 3D programi nima veliko skupnega s stvarnikom in njegovimi težavami na uvodnih straneh Stare zaveze. A le na prvi pogled. Tako kot Jahve se tudi povprečni smrtnik znajde sredi črne praznine. Najprej mora ustvariti svetlobo in oblike, jim vdihniti barve in gibanje … vse to prav zares iz nič. Nato mora ta svet izrisati, ugotoviti, kaj manjka, in svoje napake popraviti. In to prek zapletenih vmesnikov, ki skušajo trirazsežni svet spraviti na dvodimenzionalni zaslon.
Imam laptop Dell Vostro 1710N, 17-palčni zaslon (še vedno Windows XP Professional), na katerega nameravam priključiti večji monitor. Poizkusil sem s Samsungovim Syncmastrom P2450H, a je slika na njem manj ostra kot na laptopu. Ali je vzrok razlika v ločljivosti med obema, Vostro ima 1440/900, Samsung pa 1920/1080? Ali tiči razlog kje drugje?
Apple še naprej zbližuje namizno in mobilno okolje. Brezplačni Yosemite je velika nadgradnja operacijskega sistema OS X, ki ima en sam cilj: posameznika prepričati, da kljub raznolikim napravam, ki jih vsak dan uporablja, ostane v varnem zavetju znanega okolja. Applovega, seveda.
Na platformi današnjih mobilnih naprav nastaja nova kategorija programskih rešitev, ki utegne zelo vplivati na to, kako bomo uporabljali računalniške in spletne storitve v prihodnosti. Tako imenovane »Digitalne pomočnice« so programi, ki združujejo prepoznavo in sintezo govora, algoritme umetne inteligence, zbirke znanja, spletne iskalnike, podatke iz tipal v mobilnih napravah ter informacije o uporabniku, z njegovimi navadami vred. To so osebne pomočnice v pravem pomenu besede, a v digitalnem svetu.
Air 2 je povsem sveža tablica, ki je k nam prišla v zadnjem mesecu dni in Apple jo je zopet postavil na prvo mesto med svojimi tabličnimi računalniki. Lani se je namreč zgodila anomalija, saj je imel iPad Mini Retina skorajda povsem enako strojno opremo kot večji Air. Tako so se kupci lahko odločali le med večjim in manjšim zaslonom, razlik v delovanju resnično ni bilo. Z letošnjo generacijo se je Air zopet odlepil od sorodnikov, saj gre za edino Applovo napravo s trijedrnim čipovjem A8X. iPad Mini 3 je namreč ostal pri lanskoletni strojni sestavi.
Obstajajo tablice, ki se prodajajo v supermarketih in obstajajo tablice, ki se cenijo, če parafraziramo znani reklami slogan. Slednje so sicer dražje, vendar tudi v vseh pogledih boljše. Katere so najboljše, pa si lahko preberete na naslednjih straneh.
Na splošno je matematika eden manj priljubljenih predmetov v šolah, čeprav se morda našemu povprečnemu bralcu ne zdi tako. Uporabljanje pravil o vrstnem redu računskih operacij in premetavanje enačb pač nista najbolj zanimivi prostočasni dejavnosti, računalniki pa to obvladajo. Dober razlog, da je hrvaško podjetje Microblink predstavilo aplikacijo, ki zna – reševati enačbe.
Spletni velikan redno preseneča. Zdi se, da mu v boju s tekmeci nikoli ne zmanjka streliva. Redno širi nabor spletnih storitev in mobilnih aplikacij in nas veže nase. Nazadnje je z nabiralnikom Inbox by Gmail obogatil elektronsko pošto, katere predal ima že skoraj vsak zemljan.
Slovenci lahko po novem nakupujemo oziroma uživamo v vsebinah dveh največjih fonotek in videotek na svetu. Google Music in Movies nam ponujata obilje glasbe in filmov po ugodni ceni. Na videz nora ponudba ima žal tudi slabosti.
Kako doma spremljate porabo električne energije? Koliko je porabite? Kako? Poznate svoje navade pri rabi? Na vsa ta vprašanja in še kakšno za povrh precej uspešno odgovori Efergy.
Chromecast je zanimiv Googlov ključek HDMI, ki vsebine z mobilne naprave prenese na večji zaslon družinskega televizorja. Inovativna zasnova, preprosta raba in predvsem nizka cena so ga ustoličili za kralja predvajalnih naprav. Njegovo čarovnijo lahko izvedemo tudi brez njega, potrebujemo le odvečen telefon z operacijskim sistemom Android, ustrezen kabel (HDMI ali MHL) in aplikacijo Cast Receiver.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
