Objavljeno: 27.1.2015 | Avtor: Miran Varga | Monitor Februar 2015 | Teme: programiranje

Novo in nujno. Za Windows.

Za operacijski sistem, ki je z nami že desetletja je v resnici zelo težko zapisati članek, ki bi povzel najboljše programe leta. Kajti večina najboljšega je bila v resnici odkrita že pred leti. Da pa se zapisati hibriden članek – najboljše programe leta in klasike, ki na računalniku pač ne smejo manjkati. In tak članek je tudi ta.

■ Adobe Premiere Elements 13 (www.adobe.com). Vedno več uporabnikov življenja in okolice ne zajema več le v fotografijah, temveč tudi v video posnetkih. Urejanja teh posnetkov pa se po zaslugi številnih kompleksnih programov loti le manjši delež uporabnikov. Podjetju Adobe urejanje video vsebin vsekakor ni neznanka, nasprotno, začutilo je priložnost za zaslužek na račun začetnikov. Na sto dolarjev cenjeni programski paket Adobe Premiere Elements 13 ponuja sicer presenetljivo celovit nabor orodij za delo z video vsebinami (celo nekaj funkcij precej dražjega Premiere Proja), njegov najboljši del pa je uporabniški vmesnik, ki je pisan na kožo začetnikom, pa tudi znalci se nad njim ne bodo zmrdovali. Adobu je s programom uspelo narediti rešitev, ki je všeč vsem – tistim, ki želijo izdelati domač filmček ali pa postati naslednja zvezda YouTuba, pa tudi tistim, ki bi radi svoje hobije ali počitnice shranili v obliki filma visoke ločljivosti. Je pa program dražji in precej obsežnejši od cenovno ugodnejših konkurentov – CyberLinkovega PowerDirectorja 13 in Sonyjevega Movie Studia 13.

■ CCleaner (www.piriform.com/ccleaner). O programu CCleaner (nekoč se je imenoval kar CrapCleaner) smo v Monitorju že večkrat pisali. Gre pravzaprav za nepogrešljivo orodje vsakega uporabnika okenskega sistema, saj mu pomaga vzdrževati čist računalnik. In to ne le, kar zadeva odpravljanje začasnih in neuporabljanih datotek, temveč tudi čiščenje registra in nesnage nameščenih aplikacij. S periodičnim poganjanjem tega odličnega brezplačnega programa bomo poskrbeli ne le za več prostora na disku, temveč tudi pohitrili zagon sistema in poskrbeli za varnejše brskanje po spletu. Je pač nekašen švicarski nož vzdrževalnih orodij za računalnik.

■ Dexpot (www.dexpot.de). Izpod tipkovnic nemških programerjev prihaja program Dexpot, ki obljublja nov nivo produktivnosti uporabnikov v okenskih okoljih. Po njegovi zaslugi (beri: namestitvi) si lahko omislimo več navideznih namizij in enostavno preklapljamo med njimi z uporabo bližnjice na tipkovnici ali z miško. Tako se bomo hitro in enostavno znebili nereda na namizju ali pa uredili delo z aplikacijami po različnih področjih. Program je enostavno uporabljati in je tako primeren tudi za popolne začetnike, strokovnjaki pa bodo po njegovi zaslugi na okensko namizje gledali povsem z drugimi očmi, saj omogoča skoraj neomejeno možnosti prilagoditev. Za zasebno rabo je program brezplačen, pohvali pa se lahko z razmeroma nizko porabo delovnega pomnilnika in rednim posodabljanjem ter nadgrajevanjem funkcionalnosti.

■ FastStone Image Viewer (www.faststone.org/FSViewerDetail.htm). Brezplačnih pregledovalnikov in urejevalnikov slik ter fotografij za okolje Windows resnično ne manjka. Starim favoritom, kot so IrfanView, XnView in Gimp, se je povsem tiho pridružil še FastStone Image Viewer in jim praktično čez noč odčital pravo lekcijo. Gre za program, ki združuje v sebi tako pregledovalnik slik kot tudi njihov urejevalnik (pa tudi pretvornik). Podpira praktično vse bolj ali manj razširjene formate zapisa slikovnih datotek, tudi RAW in druge zapise, v katere podobe shranjujejo sodobni digitalni fotoaparati. Delo s programom je intuitivno in preprosto, tako da ga bodo hitro osvojili začetniki, s svojo preprostostjo pa zna prepričati tudi kakšnega veterana, ki za manjše popravke ne bo več poganjal zahtevnejših rešitev.

■ FreeFileSync (www.freefilesync.org). Neredko uporabnike okenskega okolja razveselijo tudi razvijalci rešitev za druge sisteme. Odprtokodni program FreeFileSync ima korenine v drugem svetu, saj je na voljo tudi za sisteme Linux in Mac (pa tudi kot samostojna aplikacija za Windows, ki jo zaženemo s ploščka ali ključka USB). Ta majhen programček obvlada predvsem primerjavo map in datotek ter sinhronizacijo teh med različnimi viri. Glede njegove učinkovitosti le tole – precej bolj nam je všeč kot Microsoftov program SyncToy, ki tudi ni od muh. Ima pa FreeFileSync eno pomanjkljivost – med namestitvijo moramo biti pozorni in odstraniti vse predloge brezplačne nesnage, ki jo želi v naš računalnik namestiti namestitveni program.

■ f.lux (www.justgetflux.com). Uporabniki, ki pred računalniškim zaslonom preživijo več ur na dan, neredko poročajo o težavah z vidom in o motnjah spanca. Prav vsem uporabnikom priporočamo rabo brezplačnega programčka f.lux, ki elegantno, a nadvse učinkovito prilagaja svetilnost zaslona in nasičenost barvne slike glede na svetlobo okolice, uro dneva in celo lokacijo. Pri tem lahko programu enostavno povemo, kakšno osvetlitev premore naš prostor v posameznem delu dneva, ta pa bo nato poskrbel, da bodo podobe na zaslonu in njegova svetilnost znatno manj moteči in naporni za oči.

■ KODI (www.kodi.tv). Stari dobri XBMC se je poslovil, na njegovih temeljih pa razvoj edinstvene večpredstavne platforme nadaljuje KODI. Gre za večpredstavni center, namenjen t. i. računalnikom HTPC, ki svoje delo opravljajo predvsem v dnevni sobi. Program podpira predvajanje bogatega nabora datotek, povezanih z avdio, video in foto vsebinami, za razliko od drugih alternativ pa nima težav niti z dostopom do spletnih storitev, ki ponudijo predvajanje pretočnih video zapisov, z nekaj iznajdljivosti pa ga lahko pripravimo tudi do predvajanja vsebin lokalnega ponudnika storitev televizije IP. Najlepša lastnost programa KODI pa je v tem, da deluje na najrazličnejših platformah in napravah. Zdi se, da sta na področju »resne« večpredstavnosti ostala le še dva »resna« igralca – KODI in PLEX.

■ MultiCommander (www.multicommander.com). Če nam delo z okenskim Raziskovalcem ni pretirano všeč, Total Commander pa deluje morebiti nekoliko arhaično, si velja ogledati novo alternativo. MultiCommander je z različnimi funkcijami urejanja datotek nabit urejevalnik map in datotek, ki tako kot večina takih programov uporablja dvoje polj za prikaz vsebin. Zna praktično vse in še več, kar znata že omenjena programa, le da večino funkcij skriva za preglednimi gumbi in privlačnimi ikonami. Uporabniki, ki bi si želeli z datotekami in mapami delati po vzoru sodobnih spletnih brskalnikov, torej z zavihki, pa lahko priporočimo preizkus programa Explorer++ (www.explorerplusplus.com).

■ Pidgin (www.pidgin.im). Možnosti za vzdrževanje stikov s prijatelji in družinskimi člani prek spleta danes resnično ne manjka. Poleg družabnih omrežij in spletnih klepetalnic se je v zadnjem desetletju med domačimi in poslovnimi uporabniki uveljavilo več kot deset pogosto rabljenih rešitev, povprečen uporabnik računalnika pa uporablja vsaj tri. Ker pa je to vse prej kot praktično opravilo, so nadobudni razvijalci prišli na odlično zamisel, kako bi jih združevali. Pidgin je tako edinstveni odjemalec za spletni klepet, ki podpira najrazličnejše protokole in platforme (med drugim seveda tudi Okna) ter vtičnike aplikacij (MSN, ICQ, Facebook, Google Talk, IRC in številne druge), njegova priljubljenost med uporabniki pa ga postavlja pred alternativni rešitvi Digsby in Trillian. Največja odlika programa je možnost izdelave preglednega seznama stikov, ki so uvoženi iz vseh drugih aplikacij, ki jih uporabnik uporablja za spletno komunikacijo.

■ Recuva (www.piriform.com/recuva). Vsakomur, ki dela z računalnikom, se prej ali slej pripeti nezgoda, da določeno datoteko ali mapo na disku, ključku USB ali pomnilniški kartici po nesreči ali malomarnosti izbriše. V spletu je sicer vrsta orodij za reševanje izbrisanih datotek, a so le redka zares učinkovita in poleg tega še enostavna za rabo. Med slednje vsekakor sodi Recuva, ki s svojim preprostim čarovnikom uporabnika v nekaj enostavnih korakih vodi do želenega rezultata. Velika odlika so tudi prednastavljeni scenariji iskanja izbrisanih fotografij, dokumentov, glasbenih ali video datotek, e-pošte in stisnjenih datotek.

■ SUMo (www.kcsoftwares.com/?sumo). Kratica SUMo skriva ime Software Update Monitorja, zelo priročnega programčka s pomembno nalogo. Stalno ždi v ozadju ali pa deluje na ukaz. Ko je dejaven, preveri v računalniku nameščeno programsko opremo ter gonilnike in v spletu poišče morebitne sveže posodobitve zanje ter jih prenese in ponudi za namestitev. S tem nam prihrani več minut in celo ur, ki bi jih sicer porabili za posodabljanje računalnika.  

■ TeamSpeak (www.teamspeak.com). Programček TeamSpeak je namenjen igričarjem, ki bi radi med igranjem komunicirali s prijatelji, soigralci in/ali zavezniki. Še posebej pri večigralskih strateških ali streljaških igrah. Treba je priznati, da pogovor med igro igričarsko izkušnjo dvigne na novo raven, jo obogati. Čeprav je bil TeamSpeak sprva res razvit zato, da bi omogočal deljenje informacij o strategiji in taktiki med igralci v igričarskih klanih, je hitro prerasel svoje okvire. Uporabniški vmesnik z drevesno strukturo morebiti res ni med najpreglednejšimi, zato pa brezplačni program odlikuje divja uporabnost, saj lahko uporabnik prisluhne in komunicira bodisi z različnimi kanali, skupinami ali posameznimi uporabniki, program pa omogoča enostavno upravljanje zvočnikov in mikrofona. Za razliko od peščice konkurenčnih aplikacij  ponuja tudi nadpovprečno kakovost prenosa zvoka, ki praktično nikoli ne zataji.

■ VirtualBox (www.virtualbox.org). VirtualBox uporabnikom ponuja bržkone najenostavnejši način izdelave virtualnih strojev v okolju Windows. Tako lahko v okenskem okolju mimogrede preizkusimo tudi druge operacijske sisteme in/ali aplikacije, pisane zanje. Delo z njim je primerljivo s povprečno aplikacijo za Windows, zavedati se moramo le, da je za tekoče poganjanje večjega števila virtualnih strojev priporočljiva nekoliko zmogljivejša strojna oprema in predvsem večja količina delovnega pomnilnika.

Vladimir Djurdjič

Sodim med tiste, ki imajo na vsaki napravi nameščenih precej, včasih morda preveliko število programov. O najpogosteje uporabljenih programih v minulem letu za platformo PC ne bi preveč razpravljali, saj je seznam že vrsto let enak, preizkušen, zaupanja vreden. Morda le to, da se je v preteklem letu povečal delež spletnih storitev, ki jih uporabljam namesto lokalnih programov.

Na mobilnih napravah je zadeva drugačna. Tu se vsako leto najde kak nov program. Pohvaliti gre najnovejši Office za iOS, ki je končno postal uporabno orodje na tablici. Še bolj Evernote, s katerim nisem še nikoli izgubil zapisane beležke, tudi tedaj, ko je napravi zmanjkalo energije ali pa se je (PC) v naslednjem trenutku sesula v zloglasni modri zaslon.

Prav preprosta sinhronizacija med različnimi napravami me je prepričala, da sem začel uporabljati elektronski seznam Wunderlist, ki ga souporabljam z družinskimi člani in tesnimi sodelavci. Dropbox, Drive in OneDrive so postali že nekaj vsakdanjega.

Ker pri svojem delu vedno pogosteje sodelujem z ljudmi v oddaljenih državah, ne morem prehvaliti Skypa, pa tudi Viber, v zadnjem času tudi spletno storitev Electric Slide, ki omogoča sinhronizirano predvajanje predstavitev na več oddaljenih krajih, zgolj prek brskalnika.

V domačem okolju večino večpredstavnih vsebin spremljam prek programa strežnika in odjemalcev Plex, tako na mobilnih napravah kot na domačih televizorjih. Ker uporabljam tudi Chromecast, rade volje uporabim temu podaljšku prilagojene pretočne storitve, kot je Haystack.

Prosti čas pogosto preživim ob prebiranju vsebin s programi Goodreader, Pocket in Flipboard. Novice še s programi Mr.Reader (iOS) in gReader (Android). Elektronika je vstopila tudi na področje rekreacije, kjer sem izbral storitev Runtastic, občasno pa še nekaj aplikacij, ki uporabljajo Applova tipala in procesor M8.  

Jure Forstnerič

Verjamem, da nisem edini, a v zadnjih letih se vedno manj zanašam (oziroma sploh uporabljam) na manj znano in razširjeno programsko opremo. Glavno vlogo pri vsakdanjih računalniških opravkih je prevzel brskalnik, na splošno sem najbolj vajen Firefoxa (predvsem zaradi daleč najboljšega sistema za upravljanje skupin zavihkov), a preživim tudi v Chromu ali (na Macu) v Safariju. Pri pisarniški zbirki sem že dolgo na MS Officeu, v zadnjem letu celo doma na Applovem računalniku. Drugi paketi, žal, Microsoftovemu ne pridejo blizu, povsod me kaj moti.

Med manj razširjenimi programi lahko omenim odlični F.lux, majhen programček, ki proti večeru spremeni barvno temperaturo zaslona (po angleško, »White Balance«), da nas presvetel (in preveč bel) zaslon ne drži budne v poznih večernih urah. Priporočam, na voljo je za vse pomembnejše sisteme. Za preizkus oziroma igranje z operacijskimi sistemi uporabljam Virtualbox, ker je pač brezplačen, drugače se redno ukvarjam tudi s službenim VMWare (na strežnikih poganjamo ESXi).

Doma je poleg brskalnika še največkrat v pogonu spletna tržnica računalniških iger Steam. Saj ne, da bi jih zares veliko igral, celotna knjižnica šteje manj kot dvajset naslovov, a ponuja predvsem nadvse enostavno in udobno rabo. Igre (načeloma starejše naslove) sem večinoma kupil na razprodajah, Steam pa si nakup zapomni, kar pomeni, da bodo (recimo) na voljo tudi ob menjavi računalnika. Omeniti velja tudi spletno trgovino Good Old Games (www.gog.com), kjer sem za drobiž kupil nekaj najbolj legendarnih naslovov. Ti so, za razliko od iger na Steamu, povsem nezaščitene s kakšnim DRMjem. Tak je, denimo, izvirni Dungeon Keeper, pa prva dva Fallouta ...

Pomembno vlogo imajo tudi mobilne naprave, predvsem telefon, tam niti ni presenečenj. Nekaj odličnih novih programov (in iger), ki sem jih letos začel uporabljati, je opisanih na prejšnjih straneh, po prenovi kuhinje pa se je na telefonu kar naenkrat znašlo še nekaj kuharskih aplikacij. Trenutno sicer še vedno opravljajo le vlogo statista :-)

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

IFGReUcIHk4

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji