Nadomeščeni boste

Objavljeno: 24.11.2015 | Avtor: Hal Hodson, New Scientist | Kategorija: Na zvezi | Revija: December 2015

Pozabite Skynet. Hipotetična umetna inteligenca, ki bi lahko uničila svet, polni naslovnice, nihče pa se ne ukvarja s tem, kar se dogaja pred našimi očmi. Poceni in hitra umetna inteligenca nam že prevzema službe, a se tega še ne zavedamo.

Blue Prism, ki je razvilo »umetne delavce« za podjetje O2 se v spletu pohvali, da izdeluje »navidezno delovno silo«.

Blue Prism, ki je razvilo »umetne delavce« za podjetje O2 se v spletu pohvali, da izdeluje »navidezno delovno silo«.

To niso neumni avtomati, ki bi ponavljali enake naloge, temveč računalniški programi, ki se učijo in prilagajajo okolju, zato zmorejo opravljati naloge, ki so jih doslej le ljudje: vse od podpore uporabnikom do odgovarjanja na preprosta pravna vprašanja.

Ti sistemi resda ne grozijo, da bodo zasužnjili ljudi, a se ob njih poraja drugo vprašanje: če bodo programi opravljali delo ljudi, kaj bomo počeli mi?

V zadnjih treh letih je britanski telekomunikacijski operater O2 150 zaposlenih nadomestil z enim samim računalniškim programom. Precej podpore strankam je zdaj avtomatizirane, pravi Wayne Butterfield, vodja oddelka za optimizacijo delovanja v O2. »Zamenjava kartic SIM, prenašanje telefonskih številk, prehod s predplačniškega na naročniško razmerje, odklepanje telefonov O2«  – vse to je zdaj avtomatizirano.

Ljudje so podatke med različnimi sistemi prej prenašali ročno, na primer kopirali telefonske številke iz ene zbirke podatkov v drugo. Stranka mora še vedno poklicati in govoriti s človekom, dejansko kopiranje pa izvede umetna inteligenca.

Umetna inteligenca se uri tako, da opazuje in se uči od ljudi med opravljanjem preprostih, ponavljajočih se operacij z zbirkami podatkov. Ko pridobi dovolj podatkov, lahko sama opravlja te naloge. »Gibajo se v navideznem okolju,« pravi Jason Kingdon, direktor podjetja Blue Prism, ki je razvilo umetne delavce za O2. »Posnemajo ljudi. Delajo točno to, kar delajo ljudje. Če gledaš program pri delu, se ti zdi prav noro. Vidiš tipkanje, odpiranje oken, program izrezuje in kopira.«

Tudi ena največjih bank na svetu, Barclays, je že začela uporabljati to specializirano umetno inteligenco. Ob pomoči Blue Prisma se je po sklepu britanskega bančnega regulatorja, da mora banka ljudem vrniti več milijard funtov preplačanih zavarovanj, spopadla s poplavo odškodninskih zahtevkov strank. Če bi za njihovo obravnavo uporabljali le človeške delavce, bi bil to za banko velikanski dodatni strošek. Zaradi elektronskih agentov, ki so lahko obravnavali preprostejše zahtevke, pa je banka Barclays lahko zaposlila precej manj ljudi.

Rutinsko uradniško delo, ki ga je Blue Prism avtomatiziral, pa ni edino, kar umetna inteligenca lahko počne v pisarniškem okolju. Januarja je kanadsko podjetje ROSS začelo uporabljati IBMov superračunalnik Watson za avtomatizacijo pravniških poizvedb in raziskav, ki so jih sicer opravljali pravni pomočniki.

Skupina študentov iz Toronta je ustanovila ROSS, navideznega odvetnika, ki temelji na IBMovem računalniku Watson.

Skupina študentov iz Toronta je ustanovila ROSS, navideznega odvetnika, ki temelji na IBMovem računalniku Watson.

Pravna iskalna orodja so že na voljo, a ne omogočajo kaj dosti več kot iskanje po ključnih besedah. Njihovi rezultati so seznam dokumentov, ki so lahko ustrezni ali pa tudi ne. Prebiranje teh dokumentov in iskanje argumentov za odvetnike lahko traja tudi več dni.

ROSS ponuja natančne odgovore na specifična pravna vprašanja, skupaj s citati, enako, kot bi jih človeški raziskovalec. Svojim odgovorom dodaja tudi oceno zanesljivosti. Za zdaj se ukvarja le s kanadskim pravnim sistemom, direktor Andrew Arruda pa načrtuje, da bo kmalu uporaben v pravnih sistemih po vsem svetu.

ROSSova umetna inteligenca se posveča le zakonom, zato so njegovi odgovori rahlo suhoparni in neživljenjski. Na vprašanje, ali je dovolj, če je na sestanku uprave navzočih 20 odstotkov direktorjev, ki so Kanadčani, odgovori le: »Ne, to ni dovolj.« Po kanadskih zakonih uprava podjetja ne sme zasedati, če vsaj 25 navzočih direktorjev ni Kanadčanov. ROSSov vir? Kanadski zakon o poslovnih družbah, ki ga je pregledal in razumel v trenutku in iz njega izluščil odgovor.

Arruda pravi, da bo sistem ROSS z odpravo garaškega pravnega dela pocenil trg pravnih storitev, saj bo skrajšal čas, ki ga odvetniki potrebujejo za posamezen primer. Ljudje, ki potrebujejo odvetnika, pa si ga ne morejo privoščiti, bodo dobili veliko cenejšo pravno pomoč.

ROSS išče širše in hitreje od vsakega človeka. Arruda pravi, da to ne pomeni le, da najde odgovore, ki bi jih človek le težko, temveč jih išče tudi v virih, na katere noben človek ne bi niti pomislil. »Pravniki bi lahko začeli sestavljati izjemno domiselne argumente, kakršnih do zdaj še niso mogli,« pravi. ROSS bi čez čas lahko postal tako uspešen pri iskanju odgovorov na nekatera pravna vprašanja, da bi preproste pravne primere lahko začel voditi kar sam.

Blue Prism se uči in prilagaja različnim programskim orodjem, ustvarjenim za človeške delavce v velikih korporacijah, ROSS pa se uči in prilagaja pravnemu jeziku, ki ga človeški pravniki uporabljajo na sodiščih in v podjetjih. Za obdelavo jezikovnih podatkov uporablja IBMov superračunalnik Watson, ki v sekundi prebere in analizira deset tisoč strani besedila. Iz prebranega izbere najboljše odgovore in jih razporedi po zanesljivosti.

Pri učenju mu pomagajo tudi pravniki, pravi Jimoh Ovbiagele, vodja programerjev v ROSSu. »ROSS se uči z nabiranjem izkušenj.«

Nuance temelji na jeziku

Ameriško podjetje Nuance Communications iz Massachusettsa razvija umetno inteligenco, ki se ukvarja s podobnimi jezikovnimi vprašanji kot ROSS, a v drugi panogi, medicini. V ZDA zdravniki in medicinske sestre natipkajo poročilo o primeru, nekdo drug pa podatke iz poročila poveže z eno od več tisoč obračunskih postavk zavarovalnic.

Umetna inteligenca razume natipkana poročila in ugotovi, s katerimi obračunskimi postavkami se ujemajo. Sistem že uporabljajo v nekaj ameriških bolnišnicah.

Kingdon povsem odkrito govori o namenu njihovega programa: »Program razvijamo, da bi nadomestil ljudi in postal avtomatizirani delavec, ki zna določene naloge opravljati enako kot človeški kolegi.«

Kakšen bo svet, v katerem bomo čedalje pogosteje sodelovali z umetno inteligenco? David Autor, ekonomist z MITa, pravi, da je avtomatizacija delovnih procesov v preteklosti opravila veliko težaškega, enoličnega dela in omogočila ljudem, da so se posvetili zanimivejšim opravilom.

»Staro delo za tekočim trakom je bilo podobno privijanju zamaškov na steklenice,« pravi Autor. »Veliko teh opravil je bilo odpravljenih, kar je dobro. Naše službeno življenje je zato varnejše in zanimivejše kot prej.«

Večja neenakost?

Morebitna težava avtomatizacijskih programov, kot sta Blue Prism in ROSS, je, da bodo prevzeli najbolj osnovna dela in s tem povzročili povečanje družbene neenakosti.

Autor še naprej optimistično gleda na vlogo ljudi v prihodnosti, kakršno si ustvarjamo, a svari, da nam prav nič ne brani, da ne bi s tehnološkim razvojem povzročili, da bomo sčasoma odveč, predvsem trume delavcev na nižjih položajih, to pa bi še povečalo razlike med bogatimi in revnimi. »Tehnološki razvoj do zdaj še ni povzročal velike izgube delovnih mest, zdaj pa bi se lahko zgodilo prav to. Nič ne kaže, da to ne bi bilo mogoče.«

Kingdon pravi, da so spremembe že opazne. »Kako daleč in kako hitro? Predvidevam, da bodo v nekaj letih vsi poznali tako umetno inteligenco. V vseh pisarnah bo.«

Ko bo specializirana umetna inteligenca postala tako razširjena, bo lahko ponujala precej več kot ljudje, saj ji računalniki omogočajo precej večje strokovno znanje, kot ga je sposobna človeška inteligenca.

»ROSS ima zdaj enoletne delovne izkušnje,« pravi Ovbiagele. »Če ga bo deset tisoč pravnikov uporabljajo leto dni, bo dobil deset tisoč let delovnih izkušenj.«

Copyright 2015 Reed Business Information, distribucija Tribune Content Agency

PRIHODNOST
Katere službe bodo naslednje?

Umetna inteligenca je tik pred tem, da prevzame celo vrsto človeških zaposlitev. Naslednja opravila, ki jih morda kmalu ne bodo več opravljali ljudje, so:

• taksisti - Uber, Google in največja avtomobilska podjetja vlagajo veliko sredstev v razvoj avtomatskega nadzora okolice in upravljanja vozil. To bodo ovirali pravni in etični zadržki, a ko se bo tehnologija začela uvajati, bodo človeški vozniki bržkone izpodrinjeni;

• prepisovalci – bolnišnice po vsem svetu vsak dan pošiljajo zvočne posnetke profesionalnim prepisovalcem, ki razumejo medicinski jezik zdravnikov. Ti posnetke zapišejo in jih vrnejo bolnišnicam v besedilni obliki. Tudi v drugih panogah uporabljajo prepisovalce, ki jih počasi, a zanesljivo dohitevajo strojni zapisovalci. Tehnologija se razvija predvsem s posnetki človeških glasov, ki jih zbirajo v klicnih centrih;

• finančni analitiki – podjetje Kensho iz Cambridgea v Massachusettsu uporablja umetno inteligenco za iskanje odgovorov na finančna vprašanja, za katera človeški analitiki potrebujejo več ur ali celo dni. Z analizo finančnih zbirk podatkov program lahko odgovarja na vprašanja, kot je: »Katere delnice dosegajo najboljše rezultate po propadih bank?« Tudi novinarji NBC za iskanje podatkov pri poročanju o gospodarskih dogodkih že uporabljajo program Kensho, s katerim so nadomestili človeške raziskovalce.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki