Razvoj projektorjev stremi k izdelavi izdelkov, ki se bodo odlikovali s čim bolj kakovostno sliko. Ta je še najbolj odvisna od uspešnega sožitja majhnih optičnih elementov in zmogljive krmilne elektronike. Velik del inovacij pa je usmerjen tudi v sam vir svetlobe, saj ta omejuje tako velikost kot tudi zmogljivost projektorja.
V poplavi najrazličnejših modelov visoko ločljivih televizorjev je resnično težko izbrati favorita. Izdelovalci se zato trudijo v svoje izdelke vgraditi vse več novih tehnologij, ki skušajo vse bolj izboljšati prikazano sliko, saj je ta eden glavnih kriterijev pri odločitvi za nakup. Pot do idealnega visoko ločljivega televizorja se zdi strma, a ne nedosegljiva.
Svetleče diode (LED) že dalj časa najdemo v obeskih za ključe, pred časom so se preselile tudi v ročne svetilke, pojavljajo se celo v avtomobilskih žarometih. Tudi v računalništvu je tehnologija LED naredila kar nekaj preskokov. Od okraševanja ohišij do osvetlitve naprednejših zaslonov LCD. Tokrat bomo pisali o "LEDicah" v projektorjih. In s tem ne mislimo na osvetlitev menujskih tipk.
Prav ste prebrali - "nadzor nad videom" in ne bolj običajni "video nadzor". Video posnetki, video kamere, spletne kamere, vse to je danes že zelo običajno, pa vendar se vsi strinjamo, da delo z videom v vseh oblikah še vedno zahteva zelo močno strojno in programsko opremo. Toshiba svojim najzmogljivejšim prenosnikom v ta namen dodaja poseben štirijedrni procesor in s tem omogoča nekaj zanimivih, skorajda futurističnih zmogljivosti.
Sodeč po gneči na barcelonskem sejmišču, na katerem je sredi februarja potekal kongres in sejem Mobile World Congress z letnico 2009, je jasno, da so mobilne telekomunikacije ena najbolj vročih panog ta hip. Izdelovalci mobilne opreme in mobilni operaterji nas bodo tudi letos znova skušali prepričati, da je njihova "roba" daleč najboljša ...
V svetu treh razsežnosti je pravzaprav zelo nenavadno, da si vizualna sporočila ogledujemo le v dveh dimenzijah. Si predstavljate revijo, ki jo držite v roki, v treh dimenzijah? Ali pa ogled svojih najbližjih na fotografijah z globino? Morda 3D televizijo ali pa celo igranje iger v 3D prostoru? Nekatere rešitve bodo prišle na vrsto šele v bližnji prihodnosti, nekaj pa je dosegljivih že danes.
Kabelski operater UPC, ki od jeseni ponuja trojček digitalnih telekomunikacijskih storitev (televizija - internet - telefon) v večini svojih kabelskih omrežij po Sloveniji, bo v začetku leta 2009 identično storitev začel ponujati tudi prek brezžičnih povezav. Storitev, ki bo imenovana kar Lastovka, bo namenjena predvsem uporabnikom zunaj urbanih naselij, ki nimajo dostopa niti do omrežja kabelske televizije niti do telefonskega omrežja, ali pa telefonsko omrežje ne omogoča širokopasovnega dostopa do interneta, kaj šele dostop do internetne televizije. V našem laboratoriju smo novo storitev preizkusili kot prvi.
Video projektorji so še vedno in bodo verjetno vselej korak dlje od vse večjih ploskih televizorjev. Predvsem po velikosti slike, ki jo lahko projicirajo, še vedno pa tudi po kakovosti prikazane slike. Vendar pa je mogoče že tako odlično sliko visoke ločljivosti še nekoliko izboljšati. Dobrodošli v svet interpolacije gibanja.
Elektronski papir bo spremenil naša življenja. Elektronski papir bo izrinil navadnega. Elektronski papir bo rešil drevesa. Pa bo res tako, ali pa bo elektronski papir šel po poti pisarne brez papirja, ki nam jo tudi že obljubljajo kakšno četrtletje?
Pojavil se je bralnik. Mini aparat žepnega formata, ki ponuja vsebine knjig na zaslonu. Tiskana knjiga, ki je od Guttenberga dalje suvereno dominirala, je dobila novega tekmeca. Klasični računalnik, na katerem ste lahko prebirali knjižne vsebine, navzlic svoji priročnosti ni postal resen konkurent knjigi. Napornost gledanja v bleščavi zaslon je tak hendikep, da knjige ne ogrozi.
O panoramskih fotografijah smo v Monitorju že pisali, a smo takrat zgodbo kar precej omejili - omenjali smo le panorame, ki se razširjajo v eno smer. Ker pa si pri ogledovanju sveta navadno privoščimo malo več svobode in pogled premikamo tudi gor in dol, se posvetimo še drugi vrsti panoramskih fotografij - prostorskim slikam.
Spletna solata je s popularizacijo spletnih dnevnikov, ki so s preprostim vmesnikom in spodobno obliko navdušili več deset milijonov ljudi po vsem svetu, postala bogatejša še za nekaj glav radiča. Ljudje so se morali iz pasivnih klikerjev po spletnih mestih, na katerih se je vsebina spreminjala nekajkrat na leto, preleviti v spletne lovce, ki so vsak dan spreminjajoče se spletne vsebine konzumirali hitro in sproti. Na pomoč jim je prišla tehnologija, ki je zelo olajšala urejanje in prebiranje blogov.
Položaj domačih uvoznikov in prodajalcev strojne opreme sta v zadnjih letih močno spremenila dva vladna ukrepa, natančneje uredbi. Prva, o kateri smo v Monitorju že pisali, jim je naprtila dodatne stroške za razgradnjo stare opreme, z drugo pa jim je država obesila dodaten davek, iz katerega naj bi se poplačali avtorji, prikrajšani zaradi nepooblaščenega kopiranja njihovih del.
Vse kaže, da bomo tudi v Sloveniji letos dobili prve televizijske kanale v visoki ločljivosti lastne produkcije in morda jih boste ob izidu te številke Monitorja že lahko spremljali prek digitalnega kabelskega omrežja (DVB-C) ali prek digitalne prizemeljske televizije (DVB-T). HDTV letos "osvaja" Evropo, samo v zadnjega pol leta se je število satelitskih kanalov v visoki ločljivosti povečalo za vsaj sto.
Na spletnih straneh, v forumih, klepetalnicah in drugih internetnih storitvah se vsak dan srečujemo z velikanskim in neobvladljivim številom uporabniških imen in gesel. Zaradi take poplave zahtev gesla in uporabniška imena na vseh straneh izbiramo bolj ali manj enako. Poskusi reševanja te zagate niso novi - omenimo le Microsoft s tehnologijo Passport, ki se je kasneje preimenovala v Microsoft Windows Live ID. Vendar se nobena izmed rešitev ni uveljavila, predvsem zaradi sumničavosti uporabnikov do podjetij, ki ponujajo te tehnologije. Ali je tudi OpenID le še en poskus, ki bo spodletel?
Dokler ni Microsoft leta 1996 predstavil ActiveX, je bil splet veliko varnejši. Kajti vsaka izvršna koda, ki je distribuirana prek medmrežja, je poligon za razvijanje novih načinov zlorab. ActiveX je očitno idealen poligon za kaj takega. Zadostuje bežen pogled na priljubljeno "skladišče" izkoriščevalske kode, Milw0rm. Med zadnjimi tridesetimi "remote exploiti" je kar 23 posledica katere izmed varnostnih vrzeli v ActiveX.
Kaj si želi povprečen uporabnik računalnikov? Velik disk. Velik zaslon. Hiter računalnik. Hitro povezavo v svet. Predvsem pa nobenih kablov.
Konec lanskega leta se je iztekla znana petletna stava, v kateri sta direktor digitalnih izdaj založniškega velikana New York Times ter eden pionirjev "spleta 2.0", Dave Winer, soočila svoja pogleda na prihodnji razvoj spleta. Winer je trdil, da bodo med zadetki Googla za pet najbolj vročih novic leta spletni dnevniki uvrščeni bolje od člankov digitalnega New York Timesa.
Preprosto vezje na matični plošči, zadolženo za krmiljenje zvočnika, je bilo včasih sposobno ustvarjati zvok le s pulzi pravokotnih oblik. Za opozorilne računalniške piske je sicer zadostovalo, a reprodukcija v realnosti prisotnih zvokov zahteva precej več. Takrat so le redki razmišljali o večsteznem snemanju in urejanju zvoka za domačim računalnikom. Danes se lahko urejanja zvoka lotimo na skorajda vsakem računalniku (glej članek PC za domačo video urejanje) in celo s programsko opremo, ki nas ne bo stala prav nič. O slednji si bomo prebrali v pričujočem članku.
Daleč so že časi, ko smo na Amazon gledali zgolj kot na spletno prodajalno knjig. Z leti je svojo dejavnost razširil na prodajo praktično vsega, kar je mogoče poslati po pošti, zakoračil pa je tudi na področje strojne opreme, saj je predstavil svojo bralno napravo Kindle. Za tako širitev dejavnosti je poleg izvrstne logistične podpore treba silno veliko vloženega dela na tehnični strani. Amazon je v teh letih razvil vrhunske tehnološke rešitve, ki jih ponuja tudi zunanjim uporabnikom prek spletnih storitev.
Prepoznavanje ljudi je danes po svetu zaradi objektivnih razlogov zelo na udaru. Najprej se bomo sprehodili po zgodbi, možnem scenariju razvoja nekega z biometrijo povezanega dogodka, nato pa ga kritično vzeli pod drobnogled z vidika realnosti in argumentirali zapisane trditve.
Na področju grafične strojne opreme v ozadju že nekaj let poteka tiha revolucija, ki so jo prezrli ne le navadni uporabniki računalnikov, temveč tudi večina igričarjev, ki izmed vseh komponent računalnika najpogosteje menjavajo prav grafične kartice. Ob splovitvi novih grafičnih procesorjev (GPU) je zanimanje usmerjeno predvsem v številke - višji takt procesorja in pomnilnika, večja količina pomnilnika za teksture, večje število cevovodov itd. Povečanje omenjenih zmogljivosti in arhitekturne izboljšave grafične strojne opreme vsekakor vplivajo na povečanje števila upodobljenih sličic na sekundo, to pa v osnovi najbolj zanima zagrete potrošnike zabavne elektronike. S stališča ponudnikov iger in programerjev nasploh pa gre v tem primeru za bolj kot ne pasivni napredek. Seveda lahko z več megahertzi in megabajti v istem času upodobimo geometrijsko bolj izpopolnjene modele navideznih okolij in dvignemo kakovost tekstur ter s tem posredno izboljšamo njihov videz. Vendar pa na interaktivno uporabo v računalniški grafiki in tudi širše čaka veliko zamisli in postopkov, ki so bili zaradi pomanjkanja ustrezne strojne podpore doslej omejeni le na teorijo ali kvečjemu akademske kroge.
Priklapljanje diskov je bilo pred nekaj leti preprosto. Pri osebnih računalnikih smo imeli za diske na voljo priključek ATA, medtem ko smo v delovnih postajah in strežnikih uporabljali hitrejše, zanesljivejše in precej dražje diske s priklopom na vodilo SCSI.
Novi Intelovi in AMDjevi procesorji strojno podpirajo virtualizacijo, nekaj torej, kar so veliki računalniki podpirali že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Pa je nova podpora res enakovredna tej "zaresni" virtualizaciji in ali res kaj pripomore pri programski virtualizaciji (Vmware...), kot jo poznamo danes?
Leto 2006, pa tudi 2007, bosta v znamenju dveh novih visoko zmogljivih DVD standardov. Blu-ray in HD-DVD nadaljujeta že leta trajajočo vojno formatov.
Monitorji z zasloni LCD so že tako rekoč povsem izpodrinili klasične monitorje s katodno cevjo, podobno usodo pa pravkar doživljajo tudi klasični televizorji. Vendar LCD ni edina tehnologija, ki v monitorjih in televizorjih prodira v naše domove, zato bomo pokukali v ohišje sodobnega televizorja in si ogledali dve stari in tri prihajajoče tehnologije ploskih zaslonov.
Za pohitritev prenosa podatkov prek internetnega omrežja danes prevladujejo različne tehnike, ki poizkušajo povečati predvsem pasovno širino fiksnih ali brezžičnih povezav. Hitrost pa dejansko ni odvisna zgolj od fizičnih zmogljivosti, temveč ima pomembno vlogo tudi ustrezno delo s podatkovnimi paketi oziroma nadzor nad prenosom podatkov. Hitri protokol FAST odpravlja nekatere ključne probleme aktualne infrastrukture in postreže s trikrat hitrejšo izmenjavo.
Še preden je zaživel tretji rod mobilnega omrežja, je postalo jasno, da temeljne prenosne hitrosti (do 384 Kb/s) ne bodo kos zahtevam, ne samo prihajajočim, temveč tudi trenutnim (internetnim) storitvam. Za omrežje UMTS so bile zato razmeroma hitro pripravljene razširitve, ki bodo na podlagi trenutne infrastrukture povzdignile podatkovni prenos do teoretičnih 14,4 Mb/s, kar ponekod celo prekaša danes razširjene širokopasovne povezave v stacionarnem omrežju.
Neznanska količina informacij v svetovnem spletu kar kliče po učinkovitejših metodah za spremljanje želenih vsebin in dostop do njih. Sodobni spletni iskalniki so kakor nalašč za iskanje informacij na zahtevo, vendar ne dajejo odgovora na to, kako ostati dobro obveščen o novih vsebinah na izbranih spletnih straneh. Kot najpomembnejši način dostopa do svežih novic in drugih ključnih informacij, pri katerem programi skrbijo za to, da imamo vselej na voljo najnovejše podatke, se vse bolj uveljavlja standard Really Simple Syndication (RSS).
Prišel je leta 2001 in postal stalnica številnim internetnim uporabnikom. Govorimo seveda o širokopasovni tehnologiji ADSL, ki je marsikomu omogočila stalno, hitro in ne predrago povezavo v internet.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
