Objavljeno: 10.9.2009 | Avtor: Miran Varga | Monitor Posebna 2009 | Teme: projektor, FullHD, 1080p, 720p, HD

Inovacije, usmerjene v kakovost

Razvoj projektorjev stremi k izdelavi izdelkov, ki se bodo odlikovali s čim bolj kakovostno sliko. Ta je še najbolj odvisna od uspešnega sožitja majhnih optičnih elementov in zmogljive krmilne elektronike. Velik del inovacij pa je usmerjen tudi v sam vir svetlobe, saj ta omejuje tako velikost kot tudi zmogljivost projektorja.

Inženirji so najbolj razširjeni digitalni tehnologiji v svetu projektorjev (DLP ter LCD) in samo projekcijsko tehniko dodobra prevetrili in zadeli ob njune meje. Prišli so do spoznanja, da ima vsaka od omenjenih tehnologij svoje slabosti, zato so poskušali narediti hibrid, ki bi pomanjkljivosti obeh taborov občutno zmanjšal, če ne kar izničil. Rodila se je tehnologija LCoS.

Pri tehnologiji LCoS (Liquid Crystal on Silicon) gre za LCD, ki pa ni prosojen, temveč nanesen na mikročip z odbojno površino, tako da se svetloba od njega bolj ali manj odbija. Slikovna matrica, sestavljena iz več milijonov točk, je nanesena na čipu, elektronika pa je pod to matrico. Kot se tekoči kristali odpirajo in zapirajo, se od njih svetloba odbija ali pa je blokirana in to na koncu sestavi sliko.

Dobro je vedeti

Še preden se zapodite na bolj ali manj pregledne menuje vašega novega projektorja, naj vam zaupamo še eno izmed lastnosti žarnice. Žarnica v svojo "pravo formo" pride šele po nekaj deset urah delovanja, saj se takrat njene lastnosti ustalijo. Zato vam priporočamo, da prvih sto ur preprosto uporabljate različne prednastavljene možnosti in opazujete razlike ter si zamislite, kakšno sliko pravzaprav želite od projektorja. Šele nato naj sledi napad na napredne nastavitve, ki jih seveda preizkušajte postopoma, vsekakor pa ne preveč hkrati. Pri optimizaciji prikazane slike so vam lahko v izdatno pomoč različni spletni forumi, kjer se zbirajo lastniki posameznega modela projektorja in objavljajo svoje ugotovitve, nekateri med njimi so pravi zanesenjaki. Seveda se po njihovem mnenju najboljše nastavitve ne bodo nujno skladale z vašimi, saj je prikazana slika odvisna od marsičesa, predvsem prostora, projicirne razdalje, lastnosti platna ter, jasno, okusa uporabnika. Vendar je te z nekaj poskušanja moč hitro prilagoditi lastnemu okusu in uživati v za posameznika popolni sliki. Žalostno je, da veliko izdelovalcev projektorjev še vedno ne dojema pomembnosti dobrih prednastavljenih načinov prikaza slike, a se tudi na tem področju stvari počasi obračajo na bolje.

Projektorji s tehnologijo LCoS uporabljajo tri čipe, podobno kot rešitve 3LCD. Vse tri osnovne barvne komponente so na zaslon posredovane hkrati in ne kot pri projektorjih DLP prek vrtečega se barvnega kolesa izmenično. Zgradba projektorjev LCoS je ena večjih pomanjkljivosti, saj so večji in težji, posledično pa tudi dražji od rešitev LCD in DLP. A naštete pomanjkljivosti vsak videofil bistveno laže prebavi kakor slabšo sliko.

Projektorji LCoS so na voljo le s polnimi visokimi ločljivostmi, saj so namenjeni najzahtevnejšim kupcem. V svojem programu jih ima le nekaj izdelovalcev, dlje časa se z njimi ukvarjata Sony in JVC (tam tehnologijo LCoS tržijo pod kratico D-ILA), pred kratkim pa sta se jima pridružila še Canon in Pioneer. Če se bodo prodajne številke projektorjev s tehnologijo LCoS okrepile, je pričakovati še dodatno ponudbo s strani drugih velikih izdelovalcev.

Pot svetlobnih žarkov pri Sony LCoS (SXRD)

Več čipov, boljša slika

Ena izmed lastnosti sodobnih projektorjev LCoS (pa tudi boljših LCD, prepoznamo jih po oznakah 3LCD, in celo DLP, a slednji so zelo redki) je uporaba treh čipov za sestavljanje slike. Vsak čip skrbi za svojo barvo, en za rdečo, drugi za modro in tretji za zeleno. Končni rezultat je, zahvaljujoč zgoraj opisani zgradbi projektorja, resnično lepa in barv polna slika z bogatimi odtenki.

Po tej plati se projektorjem LCoS približajo le projektorji s tremi čipi DLP, ti pa so, kot smo že zapisali, zelo redki. Ti projektorji tri osnovne barve proizvedejo ob pomoči barvnega kolesa, hitro vrtečega se svetlobnega diska, na katerem so (vsaj) tri osnovne barve; nekateri imajo za boljše rezultate dodatno še temnozeleno barvo.

Pomembnost barv se zavedajo tudi izdelovalci projektorjev z enim samim čipom. Texas Instruments je tako kot edini izdelovalec čipov DLP pred leti predstavil tehnologijo BrilliantColor, ki poveča barvni prostor pri projektorjih z enim čipom DLP. Omenjena tehnologija poleg treh osnovnih na barvnem kolesu uporablja še dve ali tri sestavljene barve.

Izboljšani barvni prostor z BrilliantColor.

Čari elektronskih pomagal

Tako kot v digitalnih aparatih postaja tudi v projektorjih slikovni procesor eden pomembnejših členov verige, saj lahko poskrbi za dodatno izboljšanje slike, vsaj za stopnjo ali dve, odvisno pač od vira. Večina današnjega video gradiva, ki je na pogostem "jedilnem listu" projektorjev, je sestavljena iz video vsebin na ploščkih DVD, blu-ray, pa tudi stisnjenega videa MPEG-4. Te video vsebine skoraj brez izjeme uporabljajo 8-bitno kodiranje posamezne barve. To pomeni, da je za vsako barvo 256 različnih stopenj - v teoriji torej lahko prikažejo 16 milijonov barv oziroma njihovih odtenkov. Pri tem je zelo pomembno, da se zavedamo lastnih omejitev, strokovnjaki namreč ocenjujejo, da naj bi človeško oko ločilo največ od 6 do 8 milijonov barvnih odtenkov. Čeprav se zdi, da smo si potemtakem ljudje sami sebi največja omejitev, pa se v posameznih primerih, ki niti niso tako redki, izkaže, da lahko opazimo pomanjkljivosti 256-stopenjske digitalizacije. Se spomnite kakšnih posnetkov morskih globin, kjer ste opazili črtaste prehode modrin, ali pri posnetkov sončnega zahoda ter črtastih prehodov med oranžnimi odtenki. To je to. Vsaka izmed treh osnovnih barv (rdeča, zelena, modra) ima pri večini projektorjev t. i. kritično polje, kjer je gostota odtenkov redkejša, oziroma zaradi uporabljene tehnologije teže prikazljiva. Projektorji lahko večino teh težav rešijo z boljšim slikovnim procesorjem, denimo takim, ki obdeluje vsako barvo z 10 biti, in omenjene digitalne prehode bistveno omili, da so bolj zvezni.

Dobrodošla lastnost dobrega slikovnega procesorja, če je dobro izvedena, seveda, je tudi izbira različnih prednastavljenih načinov delovanja, kjer se že inženirji v tovarni poigrajo z različnimi nastavitvami. Novejši projektorji, namenjeni sistemom domačega kina, namreč omogočajo nastavljanje gore parametrov, a bodo te uporabili le redki napredni uporabniki. Zato je možnost izbire dobro usklajenih prednastavljenih načinov prikaza slike ena pomembnejših lastnosti, ki odloča o kupčevem dojemanju posameznega projektorja - pa tudi trgovec, če že premore projekcijsko sobo v namen demonstracije delovanja, ne bo izgubljal časa z manevriranjem po naprednih nastavitvah, temveč bo izbral enega izmed prvih načinov delovanja, ki mu bo na voljo. Različni izdelovalci te prednastavljene načine, ki uravnavajo kontrast, svetilnost, zaslonko in druge elemente, tudi bolj komercialno poimenujejo, da so uporabnikom laže razumljivi, npr. True Cinema, Brilliant Cinema ipd.

Dinamična zaslonka lahko pomembno popravi kontrast.

Druga pomembna novotarija, ki se uveljavlja v zadnjih letih, je uvedba dinamične zaslonke (iris). Ta je pri projektorjih s tehnologijo LCD, pa tudi nekaterih modelih, temelječih na tehnologiji LCoS, zadolžena za izboljševanje kontrasta. To opravlja s prilagajanjem svetlobnega toka projektorja (predvsem pri temnih prizorih).

Projektorji DLP dinamične zaslonke ne potrebujejo, saj tudi brez nje danes že lahko dosegajo kontraste prek 10.000 : 1. Nekateri izdelovalci, predvsem zmogljivejših modelov, se odločajo tudi za uporabo statične zaslonke, ki še bolj pripomore h kontrastnejši sliki, vendar zato uporabnik plača davek z manjšo svetilnostjo. A ker imajo pravi zanesenjaki za projektor že pripravljen ustrezno zatemnjen prostor, to ne predstavlja večje težave.

Dinamična zaslonka je vgrajena med žarnico in leče projektorja. Slikovni procesor sproti analizira signal ter ocenjuje njegove lastnosti, predvsem svetlost posnetka, ter ustrezno prilagodi vrednost zaslonke, da ta prepusti več ali manj svetlobe. To seveda počne večkrat na sekundo, zato je delo zaslonke pri nekaterih projektorjih slišno. Rezultat je v praksi jasno opazen. Temnejšo prizori postanejo še temnejši, svetlejši pa se bolj svetli. Izdelovalec bo zato podal kontrastno razmerje kot razmerje med najsvetlejšo in najtemnejšo sliko, ki ga v praksi sicer nikoli ne bomo dosegli. Če bi, recimo, primerjali projektor brez dinamične zaslonke in bi ta zmogel kontrast 3.000 : 1, bo enak model z dinamično zaslonko ponosno nosil napis 10.000 : 1. Žal nas bodo izdelovalci s svojim raztegovanjem številk prej ali slej pripravili do tega, da jih bomo jemali z veliko rezervo (če jih morebiti še ne). Po svoje jih sicer tudi razumemo, saj se laični uporabniki pogosto odločajo le na podlagi številk.

Zakaj so projektorji okorne škatle?

Zgornje vprašanje si razvojni inženirji že dolgo zastavljajo, zato se je v industriji projektorjev, predvsem poslovnih modelov, oblikovala nova razvojna smer. Zamenjava močnih žarnic projektorjev s sijalkami s tehnologijo LED, torej diodami, namreč ubije več muh na en mah. Projektorji lahko postanejo manjši in skrajno praktični (potrjeno), se bistveno manj ali skoraj nič ne grejejo (delno potrjeno) ter še vedno prikazujejo dobro sliko (no, ja ...). Omenjeni zamah je namreč "ubil" tudi eno ključnih lastnosti projektorjev, njihovo svetilnost, ki je pri delu v prostorih s svetlobo še kako pomembna. A tokrat ima prenosljivost in kompaktna zasnova pač prednost in to dokazujejo modeli Epsona, Samsunga, Sonyja in Toshibe, ki so s strani raznih potujočih prodajnikov seveda dobili najvišje ocene. A kaj, ko prodajalci zahtevajo zanje razmeroma visoke vsote denarja, to pa posledično zavira doseganje visokih prodajnih številk.

Krik letošnje tehnološke mode na področju projektorjev so tudi žepni projektorji. Texas Instruments je z razvojem miniaturnih rešitev DLP in vgradnjo diod LED poskrbel za novo obliko, hja, zabave, saj težko rečemo, da je moč te novotarije, ki sta jih na njegovih rešitvah predstavila partnerja 3M in Optoma, proglasiti za poslovne rešitve. Morda se bodo pa t. i. pico projektorji uveljavili med mladimi, ki znajo iz alternativnih tehnologij potegniti najrazličnejše vrste rabe.

V modo prihajajo projektorji z LEDicami.

Prihodnost ni le super, je ultra

Japonski JVC, ki se je izkazal že z inovacijami na področju projektorjev s tehnologijo LCoS, hišno poimenovanih D-ILA, nadaljuje predstavljanje vrhunskih rešitev. Sredi maja so namreč predstavili projektor, namenjen najzahtevnejšim strankam, pač tistim, ki vedo, za kaj bodo ultra visoko ločljivost potrebovali. Projektor zmore predvajati vsebine ločljivosti 7680 x 4320 pik, kar je pretvorjeno v terminologijo digitalnih fotoaparatov celih 33 milijonov pik. Omenjena ločljivost je kar 16-krat večja od današnje polne visoke ločljivosti, predlagano ime zanjo pa je Super Hi-Vision. Tako slika kot tudi zvok, ki je lahko 22,2-kanalni (tega projektor seveda prepusti v nadaljnjo obdelavo ustrezni avdio opremi), sta del zaenkrat še eksperimentalnega formata Super Hi-Video (SVH), ki v naslednjih letih meri na pohod v kinodvorane (tudi te bo počasi vendarle treba prenoviti, če bodo želele obiskovalcem ponuditi boljšo izkušnjo, kot si jo danes že lahko omislijo doma). 168 kilogramov težki velikan seveda ne blesti le pri ločljivosti, saj ponuja svetilnost 10.000 lumnov in razmerje kontrasta 5500 : 1.

Kaj FullHD, ločljivost 7680 × 4320 pik, to je tisto pravo!

Prihodnji razvoj projektorjev bo tako najverjetneje razdeljen na dva tabora. Prvi bo ustvarjal vse zmogljivejše rešitve za domači kino in poslovno rabo, drugi pa se bo usmeril na nadaljnjo miniaturiziranje projektorske tehnologije, ki je z razvojem projektorjev LED dobila velik zagon. Njihove meje so navzgor določene s tankimi prenosnimi projektorji, posamezni izdelovalci bodo pripravili več žepnih projektorjev, dolgoročni cilj, h kateremu stremijo, pa je vgradnja elementov projektorjev v mobilne telefone prihodnosti. Torej si lahko obetamo, da bomo nekoč manjše, a zadovoljive projekcije opravljali kar z mobilniki, saj razvoj namreč ne pozna ali pa vsaj noče poznati meja.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

0dAqUiHKe3c

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji