Nadzor nad videom

Objavljeno: 31.3.2009 | Avtor: Tadej Beravs | Kategorija: Nove tehnologije | Revija: Marec 2009

Prav ste prebrali - "nadzor nad videom" in ne bolj običajni "video nadzor". Video posnetki, video kamere, spletne kamere, vse to je danes že zelo običajno, pa vendar se vsi strinjamo, da delo z videom v vseh oblikah še vedno zahteva zelo močno strojno in programsko opremo. Toshiba svojim najzmogljivejšim prenosnikom v ta namen dodaja poseben štirijedrni procesor in s tem omogoča nekaj zanimivih, skorajda futurističnih zmogljivosti.

Opisani sistem smo prvič videli na lanski Toshibini predstavitvi v Berlinu: http://www.monitor.si/novica/toshiba-se-hoce-vrniti-na-vrh/

Zdaj pa smo ga lahko tudi preizkusili.

Najnovejši Toshibin prenosnik Qosmio G50, ki so ga pri slovenskem zastopniku iz Nemčije naročili posebej za nas, se pohvali s t. i. "Media procesorjem" oz. Toshiba Quad Core HD Cell Processorjem, kot se uradno imenuje. Ime sicer spominja na procesorje Cell, ki jih je Toshiba razvila za Sonyjev Playstation 3, vendar po besedah odgovornih ni "neposredne povezave med "celicama".

Procesor "pomaga" na različnih ravneh, vse pa zadevajo video.

Kodiranje HD videa

Med kodiranjem lahko opazujemo zasedenost procesorja cell, ki se trudi namesto Intelovega procesorja.

"Celica" je dovolj zmogljiva, da pomaga pri kodiranju in dekodiranju HD video formatov H.264 in MPEG-2, seveda le ob uporabi programov, ki so priloženi v ta namen.

Omogoča, da video posnetek, denimo ločljivosti PAL, z DVD povečamo na ločljivost HD ali pa ga pomanjšamo, da pridobimo nekoliko prostora na disku. Tako kodiranje poteka tudi do 5× hitreje, kot če to prepustimo vgrajenemu Intelovemu procesorju, poleg tega ta ob tem početju ostane neobremenjen. Tako lahko računalnik v času pretvorbe nemoteno uporabljamo za kakršnakoli druga opravila. Sistem je celo tako hiter, da omogoča pretvorbo v format HD obenem s predvajanjem. To so poimenovali "Upconvert", uporabimo pa ga lahko v Toshibinem predvajalniku DVD. Tako si lahko ogledamo DVD v HD ločljivosti in s tem izkoristimo visoko ločljivost vgrajenega zaslona (1920 × 1080 pik), ki mu sicer hudo manjka vgrajena enota blu-ray. Povsem razumljivo, da zgolj s povečavo ne pridobimo ničesar. Zato se pri pretvorbi uporablja filter, ki skuša sliko nekoliko izostriti, s tem pa dobimo občutek "višje" kakovosti. V praksi se izkaže, da je rezultat pretvorbe močno odvisen od osnovnega posnetka. Mirni kadri na posnetku so res videti nekoliko bolje, predvsem pa bolj ostri. Težava nastane pri hitremu gibanju, kjer se pojavljajo kvadratki, ki so posledica stiskanja, ob pretvorbi pa postanejo ostri in tako še bolj moteči kot v navadni ločljivosti. Mimogrede, pri takem predvajanju nastane težava segrevanja celičnega procesorja, ki nam zato postreže z glasnim ventilatorskim vetričem. Brez uporabe "Upconverta" je računalnik med predvajanjem DVDjev skorajda neslišen.

T.i. "upconvert" oz. pretvorba videa PAS v ločljivost FullHD deluje, vendar kakovost posnetka vendarle ni in ne more biti enaka pravemu visokoločljivemu posnetku. Algoritem zna predvsem izostriti določene dele slike, kot je očitno pa tudi potemniti...

Prepoznavanje vsebine videa

Program s pomočjo celičnega procesorja razbere obraze na video posnetku in jih izpostavi.

Delo z videom ni omejeno zgolj na kodiranje. Pri Toshibi so moč štirijedrnega procesorja Cell izkoristili tudi za prepoznavanje obrazov na videu posnetku. Naj bo to domači posnetek s kamero, posnetek, ki smo ga zajeli s tv sprejemnikom, ali pa celo DVD, shranjen na disku.

Program Graphical Video Library ima namreč t. i. Index Viewer. Ta iz video posnetka napravi vrsto sličic, ki so časovno razporejene. Prek vseh sličic opravi zaznavanje obrazov in obraz tam, kjer ga uspešno prepozna, dodatno približa. Tako dobimo pregled posnetka po času in po različnih izrazih na obrazih. Procesiranje in izdelava sličic potekata dokaj hitro - za uro in petinštirideset minut posnetka je porabil slabe pol ure. Poleg sličic pa prikaže še jakost zvoka čez celotni posnetek; to tudi nekoliko pripomore k orientaciji.

No, tako prepoznavanje obrazov pri analizi filmov verjetno ne bo koristilo, pri kakšnih domačih video posnetkih pa vsekakor.

Prepoznavanje obrazov

Za začetek si nas mora sistem ogledati iz vseh strani. Šele potem je možna prijava s pomočjo obraza.

In ko smo že pri prepoznavanju obrazov - to deluje tudi v živo, prek vgrajene spletne kamere, in služi za prijavo v sistem! Ni sicer prav posebna lastnost Qosmia G50, saj bomo povsem enak program našli tudi na drugih novejših Toshibinih prenosnikih. Pa vendar gre za zanimivost, saj se lahko ob zagonu sistema namesto z geslom ali prstnim odtisom, prijavimo kar z obrazom.

Prijava poteka zelo preprosto. Najprej je treba potrpežljivo počakati, da se program zažene (res, tu je zelo počasen), nato pa se začne smešno buljenje v kamero in rahlo premikanje obraza za vsak primer, da računalniku podamo "lepši profil". To pomaga, saj moramo ob registraciji našega obraza glavo premikati v vse smeri, da nas računalnik "vidi", tudi če ne strmimo neposredno v kamero. Tak sistem je lahko precej zabaven ali pa frustrirajoč, še posebej, če smo v temnejšem prostoru. Prepoznavanje objektov le ni mačji kašelj in eden izmed razlogov za težavnost je zagotovo vpliv okoliške svetlobe.

Zanimiva lastnost sistema je tudi osveževanje zajetih obrazov ob vsaki prijavi, ki omogoča, da razne rahle spremembe (na primer rast brade) ne vpliva na delovanje. Če smo se tako prijavili v sistem, se je podobno moč tudi odjaviti oz. zakleniti. Na voljo je možnost, da lahko v določenem intervalu računalnik preverja, ali je pred kamero še vedno ista oseba, oz. ali sploh kdo uporablja računalnik. Če ni tako, se računalnik samodejno zaklene. Lahko pa to postane izredno moteče, če se za trenutek odmaknemo od kamere ali pogledamo vstran ravno takrat, ko sistem preverja prisotnost.

Menimo, da gre za zanimivo "igračo", vendar je uporaba bralnika prstnih odtisov veliko hitrejša in učinkovitejša metoda prijavljanja v sistem.

Upravljanje z gibi

Za upravljanje miške uporabljamo tri tipe gibov. Če smo dovolj daleč od kamere, jih ta pravilno razbere.

In še zadnja novost, za katero poskrbi vgrajen celični procesor - t. i. Gesture Controller. Gre za upravljanje mišjega kazalca prek vgrajene spletne kamere.

Za začetek je treba stisniti pest in računalnik jo zazna kot začetni položaj mišjega kazalca. Živo sliko s kamere vidimo na zaslonu, program pa nam okrog pesti označi območje, kje se lahko gibljemo. Z rahlim premikanjem pesti premikamo kazalec po namizju, če želimo določen objekt klikniti, pa zgolj iztegnemo palec. S krožnimi gibi pesti posnemamo mišje kolesce, z razprto dlanjo pa ponazorimo ukaz stop ali pavza.

Sistem se presenetljivo dobro obnese tudi v nekoliko manj idealnih razmerah. No, če so za nami predmeti različnih oblik, je verjetnost, da katerega izmed njih zazna kot pest. Tudi če sedimo (pre)blizu računalnika, je možno, da z gibanjem glave in telesa sprožimo premik miške ali celo klik in to nam lahko v trenutku povzroči zmešnjavo.

Poraja se vprašanje, zakaj bi tak sistem sploh potrebovali. Ena možnost je upravljanje računalnika z razdalje do dveh metrov in pol, morda za projektorsko predstavitev. Aplikacija nam namreč priredi velike gumbe za upravljanje predvajalnika, za zagon izbranih programov, pritisk smernih tipk itd. S tem nam precej olajša ciljanje s pestjo.

Nekoliko moteče je tudi tu le segrevanje celičnega procesorja, saj ta po nekaj minutah uporabe računalnik precej segreje in sproži se moteče glasen ventilator.

Več o prenosniku Qosmio Q50, ki smo ga dobili od podjetja Asbis, si lahko preberete proti koncu te številke, v rubriki Najboljši izdelki.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki