Konceptualno se diski vse od prvih osebnih računalnikov niso bistveno spremenili, saj jih še vedno sestavljajo magnetne plošče za hranjenje podatkov in pisalno-bralna glava za dostop do njih. Ko pa so se diski z naraščanjem zmogljivosti začeli bližati fizikalnim omejitvam, so izdelovalci staknili glave in izumili več tehnologij, ki na te nosilce še bolj na gosto tlačijo podatke.
IBM se je julija letos neskromno pohvalil, da je v sodelovanju z newyorško univerzo SUNY ter podjetjema Samsung in Globalfoundries izdelal prvi čip z delujočimi tranzistorji v 7 nm litografiji. S tem je prekosil še sam Intel, ki je na področju izdelave procesorskih čipov nesporni vladar. Čeprav novih čipov še lep čas ne bo v računalnikih, gre za zelo pomemben dokaz praktične izvedljivosti postopka, ki je doslej živel le v znanstvenih člankih, in za udejanjenje proizvodnih tehnologij, ki bodo koristile tudi pri izdelavi današnjih čipov.
Domači kino sistemi so se povzpeli stopničko više in z dodatnimi zvočniki omogočajo še pristnejšo večdimenzionalno izkušnjo. Ta hip so na voljo že trije novi zvočni formati: Dolby Atmos, Auro3D in DTS:X. Prvega smo vzeli pod drobnogled.
Pametni telefoni premorejo vrsto funkcionalnosti, ki smo se jih že navadili in so samoumevne. Vseeno se je treba zavedati, da tehnologije, vgrajene v telefone, nenehno napredujejo in ena tistih, ki je prisotna že dolgo, zadnja leta dela konkretne korake naprej.
Televizijski signal se v Sloveniji že peto leto oddaja v digitalni obliki, kar je po začetni hudi krvi uporabnikov strešnih in sobnih anten prineslo boljšo pokritost ozemlja, višjo kakovost slike in zvoka, manjšo porabo energije ter manjšo gnečo v spektru elektromagnetnega valovanja. Digitalni radio prinaša podobne prednosti, a bomo nanj pri nas čakali še lep čas.
Minili so časi, ko je bila univerzalna rešitev za okužbo računalnika formatiranje diska in nova naložitev sistema. Najbolj dovršeni virusi in črvi se dandanes skrijejo v strojno-programsko opremo (firmware) računalniških komponent. Skriti pod stopnicami čakajo, da znova in znova okužijo razkuženi sistem, pri tem pa ne izbirajo metod.
Izdelovalec električnih avtomobilov in baterij tudi za druge znamke, Tesla Motors, ki bo sodeč po preostalih podvigih svojega lastnika, Elona Muska, kmalu počel še vse kaj drugega, razvija novo generacijo baterij, ki bi lahko namesto električnega vozila napajala kar celotne hiše. Razlogov je več, možnosti uporabe pa tudi. Fizika se načeloma strinja, podrobnosti pa bodo še zelo zanimive.
Često spregledana komponenta v računalniku je napajalnik. Pri nakupu novega stroja navadno skrbno preverimo lastnosti procesorja, matične plošče, grafične kartice in diska, na napajalni del pa kar pozabimo. Pri prenosnih računalnikih ga oklestimo na neugledno črno in vročo opeko na mizi, ki bi jo najraje pogrešili. Zakaj ga potrebujemo, kako deluje in zakaj velikost ni pomembna?
Z bakrenimi in optičnimi kabli smo prepredli dobršen del kopnega in morja, da se lahko skoraj od koderkoli povežemo v internet. Tam, kjer kabli manjkajo, povezljivost zagotavljajo mobilne komunikacije. Preostala pa so še letala (in tudi ladje), kjer je bilo treba za dostop do interneta premagati nekatere druge fizikalne in ekonomske omejitve. Če imate srečo z letalsko družbo in dovolj globoko denarnico, lahko tudi deset kilometrov nad površjem brskate po internetu.
Intel že trži procesorje s 14 nm tehnologijo, AMD pa šele napoveduje prehod z 28 na 20 nm. So rešitev za AMD 64-bitne arhitekture ARM?
Osrednja paradigma v računalništvu je pomnilniška hierarhija. Čim hitrejši je pomnilnik (disk, SSD, flash, RAM, predpomnilnik, procesorski registri), tem manj ga imamo, in nasprotno. Prekladanje med različnimi vrstami pomnilnika je glavno ozko grlo pri obdelavi podatkov, zato bi razvoj hitrega, velikega in obstojnega pomnilnika bistveno pospešil računalnike. Veliko obljublja elektronska komponenta s tujim imenom memristor.
Tanka revolucija, ki je monitorje s katodno cevjo nadomestila z zasloni s tekočimi kristali, ni mogla mimo neopaženo, saj ni poskrbela le za boljšo in za oko prijaznejšo sliko, temveč je prinesla vidno spremembo monitorjev. Tehnološko enako revolucionaren je prehod na organske svetleče diode (OLED), ki pa bi ga zlahka po krivici spregledali.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
