Ko nastopi ARM
Intel že trži procesorje s 14 nm tehnologijo, AMD pa šele napoveduje prehod z 28 na 20 nm. So rešitev za AMD 64-bitne arhitekture ARM?
Intel že trži procesorje s 14 nm tehnologijo, AMD pa šele napoveduje prehod z 28 na 20 nm. So rešitev za AMD 64-bitne arhitekture ARM?
Kaj lahko pričakujemo letošnje in prihodnje leto? Bodo nove procesorske arhitekture bistveno hitrejše? Bo vsa pohitritev temeljila predvsem na veliko večjih pomnilnikih in dodanih procesorskih jedrih? Se lahko delovni takt sploh še kaj poveča? Bo grafični procesor postal obvezni del glavnega procesorja, ki bo obenem še enako zmogljiv kakor kak superračunalnik iz devetdesetih let preteklega stoletja?
Prvi splošnonamenski mikroračunalnik, ki mu je uspelo vzbuditi zanimanje svetovne javnosti, je bil Raspberry Pi, prvotno namenjen predvsem učenju programiranja. V začetku smo ga lahko kupili le brez ohišja. Zdaj je podobnih izdelkov že okoli 100. Zanimalo nas je, koliko so v resnici uporabni, še posebej v primerjavi z veliko zmogljivejšimi mini osebnimi računalniki.
Novi 64-bitni mikroprocesorji in glavni pomnilniki z nekaj 10 GB so odprli nešteto možnosti za razvoj bistveno zmogljivejše programske opreme. IDF 2013 je »postregel« s prvimi moduli SDRAM DDR4 in čipovnimi nabori z novimi arhitekturami, ki bodo naprodaj prihodnje leto.
Uničeni računalniki in izgubljeni podatki so pogosto posledica odpovedi ali nepravilnega delovanja električnega omrežja … Zanimalo nas je, kako delujejo in kako uporabni so današnji brezprekinitveni napajalniki za domače uporabnike in podjetja. Se nakup izplača? Katero vrsto izbrati? Ga lahko izdelamo tudi sami?
Novi internetni protokol, IPv6, prinaša kup vprašanj: je združljiv z IPv4? Kako poteka uvajanje? Kdaj ga bomo začeti množično uporabljati? Koliko časa bo trajal prehod? Je nujen, varen, koliko stane in ali se splača?
V zadnjem času smo priča neslutenemu razvoju brezžičnih komunikacij. Posebej v domačem okolju, kjer navadno med računalniki ne prenašamo zelo velikih količin podatkov, je »po zraku« mogoče skoraj vse. Inovativnih brezžičnih rešitev ne manjka in izdelovalci tekmujejo, kdo bo prvi vdelal podporo za brezžično krmiljenje z mobilnim telefonom, tablico ali osebnim računalnikom v kako napravo, kjer je ne bi pričakovali.
Z novim Applovim Macom pro prihaja konec leta tudi superhitra povezava Thuderbolt 2. Je zmogljivejša od prav tako napovedane superhitre različice USB 3.0? Se ji bo kljub zasoljeni ceni posrečil znatnejši prodor na trg PCjev?
Skoraj ni računalnika, ki ne bi bil povezan v tako ali drugačno omrežje. Ethernetno omrežje. Najvišja standardizirana hitrost prenosa podatkov se je v tridesetih letih z 10 Mb/s zvečala za 1000-krat, na 10 Gb/s, a tudi do 100 Gb/s in 1 Tb/s ni več daleč. Brezžični ethernet je neprimerno počasnejši, a hitrosti do več kot 100 Mb/s kljub temu niso majhne. Bo »baker« končno izpodrinila »optika«?
Klasični diskovni pogoni so po pol stoletja neprestanih izboljšav dosegli zenit. Prihajajo sodobni pogoni brez gibljivih delov (SSD), ki počasi, a vztrajno izpodrivajo ta ohišja z »vrtečimi se podatkovnimi ploščami«. Bomo kmalu uporabljali le osebne računalnike brez gibljivih delov?