Od kvantnih računalnikov pričakujemo veliko, a kljub nekaterim komercialnim prototipom je njihov razvoj šele na začetku. Kvantno računanje je koncept, ki ga je v praksi mogoče udejanjiti na več načinov. Eden izmed novih so ultrahladni atomi, ki zavzemajo eksotično peto agregatno stanje: Bose-Einsteinov kondenzat.
Brezžični internet, ki uporablja svetlobo namesto radijskih valov, naglavni senzorji za branje možganskih valov, očala s spremenljivo goriščno razdaljo in čipi, ki se samo sestavljajo, so le nekateri primeri tehnoloških izdelkov, ki niso iz znanstvenofantastičnih filmov. Pred časom so jih predstavili (zagonska) podjetja, univerze ali inštituti z delujočimi prototipi. Nestrpno čakamo, katerim bo uspelo zlesti na prodajne police.
Novic o prebojnih odkritjih tem na področju je toliko, da o večini sploh ne poročamo. Razlog je preprost. Dasi so resnične, dosežki pomembni in objavljeni v člankih v uglednih znanstvenih revijah, do komercializacije pretečejo še leta, včasih desetletja. Več pozornosti pa je požela najava Elona Muska, da so nove baterije, ki bodo električnim avtomobilom življenjsko dobo podaljšale na dva milijona kilometrov, nared. Tu in zdaj.
Moderni telefoni presenetljivo dobro in hitro določijo lokacijo. V ta namen uporabljajo signal GPS, ki pokriva ves svet že skoraj tri desetletja. A v tem času smo bili priče razvoju, ki ni prinesel le konkurenčnih sistemov, temveč tudi nadgradnjo GPS. Današnji telefoni lahko v nekaj sekundah z natančnostjo meter ali manj določijo, kje na svetu smo. In to je osupljiv dosežek.
Prvi znanstveniki so bili samouki, potem pa se je znanost čedalje bolj institucionalizirala in odmaknila od množic. Internet to spreminja. Danes za prispevek k svetovni znanosti spet ne potrebujemo več doktorata, temveč zadostuje že domači računalnik. A ne za brskanje po internetu in prebiranje »modrosti« z družbenih omrežij, temveč zaradi računski moči. Vsakdo jo lahko donira velikim projektom, ki rešujejo življenja. Covid-19 nas je na to spet opomnil.
Na internetu je moč najti tri milijarde fotografij ljudi. Strojno učenje in nevronske mreže omogočajo prepoznavanje obrazov. Današnja računska moč omogoča iskanje po teh fotografijah. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo kdo našteto združil in ubil anonimnost. Veliki brat ima vietnamsko poreklo, rodil se je v Avstraliji in svoje orodje razvil v ZDA.
Umetna inteligenca in globoko učenje blestita pri analizi velikih količin besedil in luščenju statističnih korelacij. Čeprav noben človek ne more prebrati vseh besedil, je človeško razumevanje prebranega na kvalitativno višji ravni kot pri umetni inteligenci. A tudi pri šahu smo bili včasih neprekosljivi …
Apple s telefoni iPhone 11, 11 Pro in 11 Pro max ponovno orje ledino, ko uvaja tehnologijo brezžičnega komuniciranja, ki je konkurenca še nima. Čeprav ultraširokopasovne brezžične povezave niso nov izum, so si v mobilne telefoni pot utrle šele zdaj. Zanje pa smo zares izvedeli šele po lažnem preplahu o vohunjenju po uporabnikovi lokaciji.
Na internetu najdemo številne posameznike in družbe, ki ponujajo meritve elektromagnetnih sevanj, in celo nemalo tovrstnih aplikacij za pametni telefon. Elektromagnetna sevanja je mogoče meriti, a to ni ne poceni ne enostavno, predvsem pa doma ni potrebno. Na eni strani imamo posameznike dvomljive usposobljenosti na načičkanih spletnih strani, na drugi pa akreditirane institucije z več deset tisoč evri vredno opremo. Kaj je res in kaj ni?
Pametne naprave – telefoni, televizorji, ure –, ki so povezane z internetom, so že postale del našega vsakdana, a če želimo še korak dlje, jih potrebujemo več, za kar mora biti na voljo tudi ustrezno mobilno omrežje. Povezavo pametnih naprav naslednje generacije, ki kanijo spremeniti svet, bo omogočila tehnologija Narrowband IoT. Največja slovenska operaterja sta svoji omrežji nadgradila letos.