Ko hočemo zasebnost, varnost in sledljivost

Brez algoritmov za šifriranje podatkov ni varnih internetnih storitev: varne e-pošte, elektronskega bančništva, spletnih trgovin, storitev državne uprave itn. Katere uporabljamo danes in katere bomo v prihodnosti? Kako delujejo? So dovolj varni, da jim lahko zaupamo vse svoje premoženje?

Šifriranje podatkov ne preprečuje le nepooblaščenih vpogledov vanje in spreminjanja njihove vsebine, temveč zagotavlja tudi njihovo integriteto in pristnost. Čeprav je razvoj kriptografije omogočil tudi kriptovalute, s katerimi lahko danes poslujemo po vsem svetu, kriptografija ni izum računalniške dobe, ampak so prve kriptografske algoritme izumili že pred 4000 leti, uporabljali pa so jih tudi stari Rimljani. Sprva so za šifriranje uporabljali substitucijo, denimo tako, da so znake abecede zamaknili, na primer a->c, b->č ... v->ž, z->a, ž->b. Vendar so matematiki tistega časa kmalu odkrili statistične metode, s katerimi so analizirali šifrirana sporočila in uganili algoritme za njihovo (de)šifriranje. Kriptografi so zato znake osnove abecede nadomestili z znaki kake druge abecede ali nizi znakov v isti ali drugi abecedi, s čimer je postalo ugibanje dešifrirnih preslikav bistveno težje.