Nove baterije iz Tesle in zakaj bi to želeli

Objavljeno: 31.3.2015 | Avtor: Matej Huš | Kategorija: Nove tehnologije | Revija: April 2015

Izdelovalec električnih avtomobilov in baterij tudi za druge znamke, Tesla Motors, ki bo sodeč po preostalih podvigih svojega lastnika, Elona Muska, kmalu počel še vse kaj drugega, razvija novo generacijo baterij, ki bi lahko namesto električnega vozila napajala kar celotne hiše. Razlogov je več, možnosti uporabe pa tudi. Fizika se načeloma strinja, podrobnosti pa bodo še zelo zanimive.

Muska poznamo po tem, da mu stvari uspejo. Ker to v modernem svetu ni dovolj, zna ustvariti tudi napeto pričakovanje in novosti napovedati s pompom, zna se, skratka, prodati. Samo spomnimo se lanske napovedi Hyperloopa, ki naj bi po veliki pnevmatski cevi omogočal transport ljudi v kapsulah iz Los Angelesa v San Francisco v pol ure. Nekateri so se smejali, a smejali so se tudi, ko je Muskov SpaceX napovedal polete v vesolje, zdaj pa rutinsko letijo na Mednarodno vesoljsko postajo namesto NASE.

In tako lahko napoved izdelave res velikih in prostornih baterij vzamemo zelo resno. Ciniki bodo rekli, da je skrajni čas, saj so baterije ozko grlo razvoja pametnih prenosnih naprav. Legendarna Nokia 3310 je imela pred petnajstimi leti zmogljivost 1000 mAh, iPhone 6 pa jo ima 1810 mAh (6,9 Wh energije). Precej piškav napredek, današnji pametni telefoni so tisočkrat zmogljivejši. Kako neki?

Pri elektroniki imamo še veliko rezerv, ker je inherentno potrebna energija za računanje – to pa je vse, kar elektronika počne – sila majhna. Večino potrošimo za segrevanje. Landauerjeva meja je pri sobni temperaturi manj kot trilijoninko joula za manipulacijo enega bita podatkov, kar je teoretična spodnja meja. Današnji računalniki porabijo bistveno več zaradi »primitivne« zgradbe; miniaturizacija procesa je že prinesla precejšnje prihranke. V glavnem so ti odgovorni za večje zmogljivosti današnjih pametnih telefonov, ne pa baterije. Ali drugače: zahvaliti se morate inženirjem elektrotehnike, kemiki so bili precej manj pridni. Ali pa imajo težje delo.

Ko pridemo k avtomobilom, nam to nič več ne pomaga. Poraba energije za prevoz z enega mesta na drugo je bolj ali manj nespremenljiva, bistvenih prihrankov pa ne moremo dobiti. Res motorji z notranjim zgorevanjem približno dve tretjini energije potratijo kot toploto, a to je njihov problem. Elektromotorji, ki so učinkovitejši, še vedno ne morejo porabiti manj kot tisto nujno potrebno tretjino. In zato je učinkovito skladiščenje energije pomembno.

Glavni problem električnih avtomobilov je vir elektrike. Tesla Model S ima baterijo, ki shrani 85 kWh energije, to je približno 14.000-krat več kot v iPhonu. Če pa pogledamo masno razmerje, tehta baterija v iPhonu okrog 30 gramov, baterijski paket v Tesli S pa 544 kilogramov oziroma 18.000-krat več. Vidite problem? Pri baterijah ni čudežev in za dvakrat več energije boste potrebovali dvakrat težjo baterijo, ki jo boste polnili dvakrat dlje. Fizika ne daje popustov na količino.

Kratek obvoz: če nad elektriko obupate in se odločite, da boste energijo raje shranjevali kemično, pride prvi na misel vodik. Njegov problem je vnetljivost, hlapnost, pronicljivost (tesnjenje!). Vodik lahko adsorbirate na kovinske ali polimerne nosilce, pa tudi to ni idealna rešitev, ker prinese veliko mase. Kaj pa, če bi ga kemično vezali na ogljik? Odlično, dobili ste ne preveč vnetljivo tekočo snov, ki jo je mogoče enostavno in hitro pretakati, shrani veliko energije na maso in je ni težko izrabljati. Dobili ste – nafto (C8H18), ki da približno 45 MJ energije na kilogram. Litij-ionske baterije v Tesli? Približno 0,5 MJ/kg.

Nazaj k baterijam, ki proizvodnje energije ne bodo rešile, lahko pa veliko naredijo na področju učinkovite rabe, saj je elektriko najceneje in tudi najčisteje pridelovati v jedrskih elektrarnah.

Zakaj bi torej Tesla sploh razvijala nove baterije? Musk ima za vse svoje podvige vedno dva razloga – ker se izplačajo in ker so neizmerno »kul«. Res bi že bil čas, da dobimo spodobne shrambe električnega naboja. Izplača pa se zato, ker Musk razmišlja dolgoročno. Če jim uspe izdelati zmogljiv, poceni in lahek baterijski komplet, ki bo prenosljiv med avtomobilom in hišo, bodo postali vodilni na trgu, ki se šele odpira. Uporaba teh kompletov pa bi imela prednosti tudi za končne uporabnike, saj bi lahko znižali račun za elektriko. Trenutno je namreč marsikje mogoče električna vozila napolniti brezplačno. Obenem pa bi bile te shrambe elektrike zelo uporabne v izrednih razmerah, recimo ob lanskem žledu, ko se zanašamo na agregate in bencin. To ni tako neverjetno – povprečno gospodinjstvo na mesec porabi dobrih 300 kWh električne energije, že zdaj pa baterija v Tesli S shrani 85 kWh.

Prihodnost je električna, vprašanje je le, kdo bo prvi prispel tja.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki