Zadnji dve leti poslušamo o postkvantnem šifriranju, ki je odporno na kvantne računalnike, četudi so ti danes še vedno v plenicah. A grožnja je realna, rešitve pa so matematiki pripravljali več desetletij. Pred nami je še najtežji korak – njihova uvedba v vsakdanje življenje. K sreči vam doma ni treba storiti nič drugega kot prebrati kakšen članek, denimo tega. Povsem drugače bo v organizacijah in podjetjih.
Ameriški tehnološki velikani kot po tekočem traku napovedujejo lastne različice strežniških procesorjev za pospeševanje strojnega učenja. Razlogi za to so večplastni, med pomembnejšimi pa je osamosvajanje od Nvidie.
Nihče si ni mislil, da bodo ena pomembnejših tem v ameriški družbi postali podatkovni centri, v katerih domujejo umetna inteligenca, storitve v oblaku in digitalne platforme. Še manj pričakovano pa je bilo poenotenje velikega dela civilne družbe in obeh največjih strank v nasprotovanju gradnji novih centrov. Nenadoma morajo Meta, OpenAI, Microsoft in drugi velikani prepričevati javnost, da bo tudi ta imela kaj od investicij. Časi brezmejnega navdušenja so minili.
Popularno pravimo, da so današnji razvpiti algoritmi umetne inteligence narejeni po principu delovanja možganov, kar pa je v resnici zelo površinska analogija. Hkrati v razvojnih oddelkih dejansko nastaja rod računskih integriranih vezij, ki se tesneje zgledujejo po centralnem živčevju, in to so nevromorfni čipi.
Preden posredujete interni dokument, ki ga je prejelo na tisoče ljudi v podjetju, dobro premislite! Danes je mogoče izdelati na tisoče malenkost prilagojenih dokumentov, ki takoj razkrijejo žvižgača. Več kot stoletje staro metodo je umetna inteligenca močno nadgradila.
Orodij za delo z jezikom se kar tare, glavni pomislek pa ni več njihova kakovost, temveč varnost v najširšem pomenu besede. Potrebujemo suverena orodja, ki jih tuji komercialni ponudnik ne more samovoljno izklopiti, ki podatkov ne zbirajo in katerih izvor poznamo. Evropska komisija zaradi večjezičnosti Evrope že desetletja razvija računalniška jezikovna orodja, ki so zadnje desetletje brezplačno dostopna širokemu krogu evropskih uporabnikov.
Desetletja trajajoča tekma za višje frekvence osveževanja slike na zaslonu, ki nam je prinesla boljšo in očem prijaznejšo sliko, je spremenila smer. Zasloni so danes že dovolj dobri, morda celo predobri. V nekaterih primerih je koristneje sliko osvežiti manjkrat, da privarčujemo nekaj energije in iz telefona ali prenosnega računalnika iztisnemo še kakšno uro ali dve avtonomije. Pametne ure so ta nauk usvojile v prejšnjem desetletju, telefoni v tem, prenosni računalniki pa letos.
Tranzistorska elektronika je temelj današnjega računalništva, toda specifične računske zahteve nevronskih mrež, na katerih slonijo strojno učeni algoritmi, ponujajo možnost za bistven odmik v strojnem načinu procesiranja: uporabo svetlobe namesto elektrike.
V zadnjih mesecih se zdi, da se je razplamtela nova vesoljska tekma. V njej se namesto držav merijo podjetja, namesto vesoljskih teles pa osvajajo teraflope v orbiti. Več podjetij z xAI na čelu je napovedalo, da je prihodnost računskih centrov za umetno inteligenco v orbiti okoli Zemlje. Mi pa napovedujemo, da se to še lep čas ne bo zgodilo. Vsaj ne v pomembnejši meri.
Optični kabli se danes običajno končajo na sprednjem pokrovu strežniških rezin, toda skokovita rast potreb podatkovnih centrov pospešuje razvoj optičnih vodil, ki naposled vstopajo v same čipe.
Moderni avtomobili nimajo le potovalnih računalnikov in navigacije ter posodobitev na daljavo, temveč se znajo med seboj tudi sporazumevati in komunicirati z okolico. Temu primerno se posodablja tudi cestna infrastruktura, ki lahko skupaj z avtomobilom voznika že kilometer pred zastojem ali prometno nesrečo opozori na nevarnost. A za zdaj tekmujeta dva standarda.
Konec leta bodo evropske države vsem državljanom ponudile brezplačne denarnice za digitalno identiteto, s katerimi bomo lahko v digitalnem svetu dokazovali svojo istovetnost. Razvoj intenzivno poteka že od leta 2023, ko so se začeli prvi veliki pilotski projekti s tega področja. V Sloveniji je pri razvoju sodelovalo podjetje SETCCE, partnerja v projektu pa sta še Ilirika in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Ali bo umetna inteligenca nadomestila brskalnik in iskalnik ter spremenila uporabniško izkušnjo pri uporabi interneta in spletnega brskalnika? Prav to poskuša manj znano podjetje Perplexity, ki je predstavilo brskalnik Comet. Kmalu zatem je sledil še OpenAI z brskalnikom Atlas, pravkar pa je tu še Opera s svojim Neom.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
