Večina spletnih storitev dandanes podaja informacije ob pomoči algoritma. V prvi vrsti moramo tu izpostaviti družabna omrežja, ki so ob postala glavni vir novic za velik del spletnih uporabnikov. Če želimo ubežati primežu informacijskih mehurčkov in želimo dostop do informacij urejati in upravljati sami, nam priskoči na pomoč danes že starosta med spletnimi protokoli – RSS.
Format PDF izhaja iz nekega drugega obdobja, iz časov, ko smo na veliko tiskali dokumente in ko smo na zaslonu potrebovali verodostojen posnetek vsebine, kot se je pokazala na papirju. Za dokumente, ki so na voljo izključno v elektronski obliki, zaradi navezave na papir ni najboljši, je pa zaradi dolge zgodovine formata velik del digitalnih dokumentov primarno še vedno na voljo v datotekah PDF.
Google Photos, verjetno najbolj priljubljena storitev za shranjevanje in delo z digitalnimi fotografijami, ima kar nekaj slabosti. Omejeni smo s prostorom (ali pa moramo zanj doplačati), poleg tega pa ne shranjuje originalov, ampak fotografije za manjšo porabo prostora zmanjša in stisne.
Vsak »pravi« bralec prisega na papir, saj se noben e-bralnik po izkušnji ne more primerjati z vonjem po sveže natisnjeni knjigi. Seveda pa imajo e-knjige precej drugih prednosti v primerjavi s klasičnimi, papirnatimi, zato so tudi elektronski romani našli svojo ne majhno skupino privržencev – in orodij zanje.
Elektronska pošta je bila ena prvih storitev, ki jo je omogočal Arpanet, predhodnik današnjega interneta – in ena redkih, ki je tudi v več kot 50 letih obstoja ni zares nadomesti noben novejši servis ali protokol. Večina med nami ima svoj »e-mail naslov« že desetletja – in s tem tudi leta zgodovine, shranjene v elektronskih sporočilih. Pogledali smo, kakšne rešitve so na voljo, ko želimo svoj poštni arhiv shraniti na varno, da bo vedno na voljo.
Tistim, ki beremo predvsem digitalno, je na spletu in mobilnih napravah namenjena cela vrsta orodij, s katerimi so zbiranje, branje in shranjevanje raznovrstnih zapisov s spleta precej olajšani. V zadnjem času se je ob ukinitvi Pocketa, najbolj znane tovrstne storitve, pojavila vrsta novih rešitev, ki ponujajo kup naprednejših zmožnosti.
Ameriškim tehnološkim velikanom se je dandanes nemogoče izogniti: če uporabljamo pametni telefon, je ta Applov ali Googlov, osebni računalnik pa Microsoftov ali Applov (s častno omembo Linuxa, ki ga uporabljam sam, ampak je v našem delu sveta po uporabi šele na res daljnem tretjem mestu). »Družimo« se na ameriškem Facebooku ali (mlajši) na za zdaj še kitajskem Tiktoku, pogovarjamo prek Facebookovega Whatsappa, igre igramo na Steamu ... Pogosto pa alternativne rešitve, tudi če so te odprtokodne, spoštujejo zasebnost ali pa imajo korporativni domicil v kateri izmed nam bližnjih držav, domujejo v Amazonovem ali Microsoftovem oblaku. Popoln odklop od sistema je v praksi zato nemogoč.
Nekaj programčkov za ročne računalnike, nad katerimi smo se navduševali pred 17 leti...
Bržkone v zgodovini še ni bilo podjetja, ki bi bilo tako vsenavzoče v vsakdanjem življenju, kot je Alphabet oz. njegovo hčerinsko podjetje Google. Če smo povezani v splet (in menimo, da med bralci naše revije ni veliko takih, ki bi se izogibali internetu), se neprestano srečujemo s storitvami, ki jih ponuja velikan iz Mountain Viewa v Silicijevi dolini. Kaj pa, če tega nočemo?
Programi za zaporo oglasov so na namiznih računalnikih nadvse priljubljeni – po nekaterih ocenah jih v Evropi uporablja že skoraj tretjina uporabnikov interneta. Na mobilnih napravah je zgodba drugačna – uporabnikov, ki tudi na telefonu blokirajo oglase, je manj kot 10 %.
