Leicin D-LUX 3 temelji na Panasonicovem modelu DMC-LX2, podobno kot pri modelu V-LUX1 pa lahko tudi tu zapišemo, da gre, kar zadeva tehnične značilnosti, za enak aparat, le da ima nekoliko drugačno programsko opremo in malenkostno spremenjeno ohišje.
Omrežni diski NAS so čedalje bolj priljubljeni tudi v manjših podjetjih in celo v domačem okolju. Thecusov novinec, N5200, meri na zahtevnejše kupce, saj ponuja precej več od večine konkurentov.
Faksirne naprave so še vedno nujna oprema vsakega podjetja, kljub temu da jih počasi, a vztrajno izriva elektronska pošta. eFax je storitev, ki združuje oba svetova: vaši partnerji vam lahko tako kot doslej pošiljajo fakse, vi pa z njimi delate kot z elektronskimi sporočili.
Kodak je z novim članom družine aparatov V z dvojnim objektivom nadgradil model V570 z zmogljivejšim tipalom, ki po novem omogoča zajemanje fotografij z ločljivostjo 7 megapik. Aparat se sicer od predhodnika, ki smo ga opisali lani aprila, po drugih tehničnih značilnostih ne razlikuje. Gre za žepni aparat s kovinskim ohišjem, katerega odlika sta dva objektiva: prvi omogoča dokaj klasični razpon slikanja s trikratno optično povečavo, ki v 35 mm formatu ustreza goriščnici med 39 in 117 mm, drugi pa ima nespremenljivo goriščno razdaljo 23 mm. Slednja pride prav pri slikanju v manjših prostorih in pri zajemu panoramskih fotografij, saj lahko z V705 zajamemo precej širši kot, kakor zmorejo konkurenti.
Leica je že doslej pod svojim imenom ponujala Panasonicove digitalne fotoaparate (podjetji že dolga leta sodelujeta, saj imajo skoraj vsi Panasonicovi aparati Leicine leče), pri novih modelih pa so prvič aparate nekoliko spremenili tudi, ko gre za tehnične značilnosti, in niso samo na Panasonicov model nalepili značke s svojim imenom. Model V-LUX 1 je najzmogljivejši kompaktni model in temelji na aparatu Panasonic DMC-FZ50. Na prvi pogled bi rekli, da gre za povsem enak aparat in tudi po tehničnih značilnostih se ne razlikujeta, vendar pa je Leica nekoliko spremenila programsko opremo aparata. To najprej opazimo pri menujih, ki so drugačni kot pri Panasonicu. Izdelovalec se pohvali tudi z naprednejšo barvno obdelavo slik pred zapisovanjem na kartico. Pohvalili bi to, da je fotoaparatu serijsko priložena 512 MB velika kartica - več, kot ponuja velika večina drugih izdelovalcev (tudi Panasonic). Aparat sicer podpira tudi kartice velikosti več kot 2 GB (SDHC).
Na trgu procesorjev za osebne računalnike je stalno kaj novega, čeprav se na njem spopadata le dve podjetji. Za zadnje leto lahko ugotovimo, da gre za eno bolj zanimivih, saj smo bili priča obilici novih izdelkov, podnožij in naborov.
Priklapljanje diskov je bilo pred nekaj leti preprosto. Pri osebnih računalnikih smo imeli za diske na voljo priključek ATA, medtem ko smo v delovnih postajah in strežnikih uporabljali hitrejše, zanesljivejše in precej dražje diske s priklopom na vodilo SCSI.
Olympus mju 750 po zunanjosti zelo spominja na pred nekaj meseci preizkušeni model mju 810: prav tako gre za aparat s kovinskim ohišjem klinaste oblike, ki ga brez težav spravimo v vsak žep. Vseeno gre za posebneža, ki zaenkrat med žepnimi aparati nima velike konkurence. Ločljivost tipala, 7 megapik, je sicer že dokaj običajna pri teh aparatih, posebnost novega mjuja pa je objektiv. Ta ponuja kar petkratno optično povečavo, precej več od za ta razred standardne trikratne povečave.
Digitalni fotoaparati SLR z izmenljivimi objektivi so na voljo po čedalje nižjih cenah, tako da je že kar nekaj izdelovalcev fotoaparatov opustilo razred "polprofesionalnih" kompaktnih aparatov. Panasonic v tem razredu še kar vztraja. Dosedanjega paradnega konja, model DMC-FZ30, ki je bil preizkušen v letošnji januarski številki, je tako nadomestil njegov zmogljivejši naslednik, Lumix DMC-FZ-50.
Predstavitve novih grafičnih procesorjev si sledijo mesec za mescem. Pogosto gre le za lepotne popravke starih modelov, včasih pa izdelovalca predstavita revolucionarno novost, ki na novo določi meje zmogljivosti in kakovosti prikazane slike.
