Jabolčni tv predvajalnik

Objavljeno: 24.4.2007 10:39 | Avtor: Peter Šepetavc | Kategorija: Preizkusi | Revija: Maj 2007

Apple TV je bil zadnjih nekaj mesecev eden bolj pričakovanih izdelkov tega izdelovalca. Pričakovanja so bila velika, Apple pa je bil s podatki pred uradno splavitvijo skop kot ponavadi.

Apple TV naj bi za povezavo računalnika in televizije naredil to, kar je naredil iPod za glasbo v "računalniških" glasbenih formatih. Naprave, ki omogočajo predvajanje večpredstavnih datotek prek domačega omrežja (t. i. media extenderji) iz udobja naslanjača v dnevni sobi, sicer ponujajo bolj ali manj vsi izdelovalci omrežne opreme za rabo doma (in to že leta), vendar iz naših dnevnih sob zaradi visoke cene in drugih omejitev še niso izpodrinile predvajalnikov DVD. Apple TV sicer ni cenejši od konkurentov, a že bežen ogled značilnosti naprave kaže na to, da naj bi ponujal več od njih.

Apple TV je navzven videti kot Mac Mini, le da je tanjši in nima optičnega pogona. Oblikovan je minimalistično: na prednji strani je le lučka, ki prikazuje stanje naprave, in sprejemnik za daljinski krmilnik, zadnjo stran pa zasedajo vmesniki. Vsekakor gre za napravo, ki jo lahko tudi estetsko občutljivi brez težav postavijo ob svoj oblikovno dovršeni širokozaslonski tv. V omrežje se zna povezati brezžično (podpira razvojno različico standarda 802.11n) in prek ožičenega omrežja, na tv pa ga priklopimo bodisi prek komponentnega izhoda bodisi prek vmesnika HDMI. Za zvok prav tako poskrbi HDMI, na voljo pa imamo še analogni stereo izhod in optični digitalni izhod. Paleto vmesnikov dopolnjuje priključek USB. Morebitne kupce naj opozorimo, da priklop Apple TV ni mogoč na televizijske sprejemnike brez komponentnega vhoda ali vhoda HDMI, tako da je omejen na novejše televizijske sprejemnike z razmerjem stranic 16 : 9. Priložen je daljinski sprejemnik, ki po zunanjosti spominja na prvi rod predvajalnikov iPod Shuffle. Med delovanjem se Apple TV občutno segreje - to velja tudi, ko je v t. i. standby načinu, in se ohladi šele, ko ga izklopimo iz napajanja. Opozoriti moramo na to, da se naprava zaganja dobro minuto, če jo zaganjamo "hladno", se pravi, če jo odklopimo in priklopimo nazaj na napajanje. Je pa zato neslišna, saj nima nobenega ventilatorja, kljub temu da je napajalnik vgrajen in ni zunanji.

Apple TV se takoj po vklopu pokaže tudi na menujih programa iTunes.

Začetna namestitev je lahka: Apple TV ob vklopu ponudi izbiro jezika uporabniškega vmesnika, nato se poveže v omrežje. Slednje bo za uporabnike, ki za boljšo varnost brezžičnega omrežja uporabljajo dolgo geslo WEP ali WPA, dokaj nerodno, saj je treba z mini daljincem vtipkati celotno geslo na zaslonski tipkovnici. Če imamo v računalniku nameščen iTunes, se bo na seznamu naprav Apple TV prikazal takoj zatem. Brž ko potrdimo povezavo med napravo in iTunes, se začne prenos naših večpredstavnih datotek iz iTunes na 40-gigabajtni disk v Apple TV. Že med usklajevanjem so na voljo uporabniku, tako da lahko takoj pogledamo že prenesene videoposnetke.

V primerjavi s pisano paleto omrežnih predvajalnikov je poglavitna prednost Apple TV njegova integracija v program iTunes, ki ga precej uporabnikov že zdaj uporablja za predvajanje glasbe in videa v računalniku. Ima pa predvajalnik z večino omrežnih predvajalnikov z diskom tudi slabost: urejanje datotek na disku Apple TV je možno samo ob pomoči usklajevanja z iTunes. Datotek na disku namreč nikakor ne moremo doseči neposredno, tako da, razen posredno, pravzaprav nimamo vpliva na to, kaj se bo sinhroniziralo iz iTunes na disk. Glede na to, da je 40 GB, kolikor obsega disk, danes že dokaj malo (za večpredstavne vsebine je na voljo le 33 GB), se kaj lahko zgodi, da bo na disku Apple TV ravno tisti del naše več kot 40 GB velike večpredstavne knjižnice, ki ga nočemo. Poleg "osnovnega" računalnika z iTunes, s katerim Apple TV usklajuje vsebino, se zna povezati še na pet računalnikov v krajevnem omrežju, iz katerih lahko pretaka večpredstavne vsebine prek iTunes. Seveda to pomeni, da mora biti računalnik, v katerem so vsebine, med predvajanjem prižgan, saj teh vsebin ni na disku Apple TV.

Uporabniški vmesnik je odličen in spominja na tiste pri iPodih. Je pregleden, enostaven in lep, tako da je navigacija kljub majhnemu številu gumbov na daljincu preprosta. Poleg vsebin, ki smo jih prenesli na vgrajeni disk prek iTunes, imamo na voljo tudi ogled predfilmov in 30-sekundnih izsekov glasbenih videospotov neposredno iz trgovine iTunes v spletu. Prav tako Apple TV dostopa neposredno v splet za prenos nadgradenj programske opreme. Zaenkrat v trgovini iTunes še ne moremo kupovati filmov in glasbe neposredno iz Apple TV, temveč se moramo za to usesti za računalnik. Kljub temu se pričakuje, da bo Apple to prej ali slej omogočil z nadgradnjo programske opreme v Apple TV.

Uporabniški vmesnik je preprost in pregleden.

Podpora zvočnim in video formatom je dokaj omejena. Pri videu smo omejeni na filme in nadaljevanke, kupljene v trgovini iTunes (ti niso na voljo v ločljivostih HD) in na videe v zapisu H.264, pri čemer je zgornja ločljivost 1280 × 720 pik, podatkovni tok pa največ 5 Mb/s. Datoteke MPEG-4 so še bolj omejene: ločljivost je lahko največ 720 × 432 pik, podatkovni tok pa 3 Mb/s. V obeh primerih je lahko največja velikost datoteke 4 GB. Podpora glasbenim datotekam je boljša: podprti so MP3, AIF, AAC (Apple Lossless) in WAV. Ogledujemo si lahko slike v zapisih JPEG, BMP, PNG, GIF, TIFF in RAW. Omeniti velja, da zna fotografije prikazovati le, če so shranjene na disku, ne prek omrežja.

Ali je Apple TV dober omrežni predvajalnik? Da in ne. Pohvaliti moramo enostavno namestitev, odličen uporabniški vmesnik in otročje lahko povezovanje in usklajevanje s programom iTunes. Gre za napravo, ki jo bodo brez težav uporabljali tudi manj vešči uporabniki. Vendar so nekatere omejitve, sploh za naprednejše uporabnike, zelo moteče. Večina bi si želela podporo obsežnejšemu naboru video formatov (vsaj MPEG-2, če že ne DivX in XviD), še bolj nerodne pa so omejitve pri vsebinah HD, četudi so te v katerem izmed podprtih formatov. Tako na Apple TV npr. ne moremo predvajati niti predfilmov v ločljivosti HD z Applove strani: sicer imajo ločljivost 1280 × 720 pik, vendar je podatkovni tok pri njih 8 Mb/s, Apple TV pa podpira največ 5 Mb/s. In sploh - 40-gigabajtni disk je za tako napravo odločno premajhen. To, da ga ne moremo priključiti na navadne televizorje z razmerjem stranic 4 : 3, pa bo za marsikoga sploh šokantno.

Največja konkurenca Apple TV je, nekoliko presenetljivo, XBox 360. Slednji sicer ponuja bolj neroden uporabniški vmesnik in še manjši disk, poleg tega je z dodatki (WLAN vmesnik, daljinec) nekaj dražji, a zato podpira tudi format MPEG-2 (naslednja nadgradnja pa naj bi prinesla tudi podporo formatu XviD), pa še igre lahko igramo z njim. Apple TV se v neposrednem dvoboju odreže bolje pri predvajanju glasbe in videa v nizki ločljivosti, pri vsebinah HD pa ga XBox 360 poseka.

Apple TV je dober predvajalnik, a ima vse preveč omejitev, da bi mu lahko dali zelo dobro oceno. Ker gre za napravo, namenjeno zgolj priklopu na sprejemnike HDTV, je nekoliko presenetljivo, da je predvajanje videa HD (milo rečeno) zelo omejeno. Pri predvajanju videa v navadni ločljivosti (če je ta v podprtem formatu) in glasbe pa se izkaže odlično.

Apple TV

Kaj: Omrežni predvajalnik večpredstavnih datotek.

Izdeluje: Apple, www.apple.com.

Prodaja: EPL, www.epl.si.

Cena: 345,60 EUR.

Za: Enostavna namestitev, odličen uporabniški vmesnik, preprosto povezovanje s programom iTunes.

Proti: Visoka cena, omejen dostop do vgrajenega diska, premajhen disk, slaba podpora videu HD, ne omogoča priklopa na televizijske sprejemnike z razmerjem stranic 4 : 3.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki