Ameriški tehnološki velikani kot po tekočem traku napovedujejo lastne različice strežniških procesorjev za pospeševanje strojnega učenja. Razlogi za to so večplastni, med pomembnejšimi pa je osamosvajanje od Nvidie.
Zadnji dve leti poslušamo o postkvantnem šifriranju, ki je odporno na kvantne računalnike, četudi so ti danes še vedno v plenicah. A grožnja je realna, rešitve pa so matematiki pripravljali več desetletij. Pred nami je še najtežji korak – njihova uvedba v vsakdanje življenje. K sreči vam doma ni treba storiti nič drugega kot prebrati kakšen članek, denimo tega. Povsem drugače bo v organizacijah in podjetjih.
Nihče si ni mislil, da bodo ena pomembnejših tem v ameriški družbi postali podatkovni centri, v katerih domujejo umetna inteligenca, storitve v oblaku in digitalne platforme. Še manj pričakovano pa je bilo poenotenje velikega dela civilne družbe in obeh največjih strank v nasprotovanju gradnji novih centrov. Nenadoma morajo Meta, OpenAI, Microsoft in drugi velikani prepričevati javnost, da bo tudi ta imela kaj od investicij. Časi brezmejnega navdušenja so minili.
Popularno pravimo, da so današnji razvpiti algoritmi umetne inteligence narejeni po principu delovanja možganov, kar pa je v resnici zelo površinska analogija. Hkrati v razvojnih oddelkih dejansko nastaja rod računskih integriranih vezij, ki se tesneje zgledujejo po centralnem živčevju, in to so nevromorfni čipi.
Preden posredujete interni dokument, ki ga je prejelo na tisoče ljudi v podjetju, dobro premislite! Danes je mogoče izdelati na tisoče malenkost prilagojenih dokumentov, ki takoj razkrijejo žvižgača. Več kot stoletje staro metodo je umetna inteligenca močno nadgradila.
Orodij za delo z jezikom se kar tare, glavni pomislek pa ni več njihova kakovost, temveč varnost v najširšem pomenu besede. Potrebujemo suverena orodja, ki jih tuji komercialni ponudnik ne more samovoljno izklopiti, ki podatkov ne zbirajo in katerih izvor poznamo. Evropska komisija zaradi večjezičnosti Evrope že desetletja razvija računalniška jezikovna orodja, ki so zadnje desetletje brezplačno dostopna širokemu krogu evropskih uporabnikov.
Desetletja trajajoča tekma za višje frekvence osveževanja slike na zaslonu, ki nam je prinesla boljšo in očem prijaznejšo sliko, je spremenila smer. Zasloni so danes že dovolj dobri, morda celo predobri. V nekaterih primerih je koristneje sliko osvežiti manjkrat, da privarčujemo nekaj energije in iz telefona ali prenosnega računalnika iztisnemo še kakšno uro ali dve avtonomije. Pametne ure so ta nauk usvojile v prejšnjem desetletju, telefoni v tem, prenosni računalniki pa letos.
Tranzistorska elektronika je temelj današnjega računalništva, toda specifične računske zahteve nevronskih mrež, na katerih slonijo strojno učeni algoritmi, ponujajo možnost za bistven odmik v strojnem načinu procesiranja: uporabo svetlobe namesto elektrike.
V zadnjih mesecih se zdi, da se je razplamtela nova vesoljska tekma. V njej se namesto držav merijo podjetja, namesto vesoljskih teles pa osvajajo teraflope v orbiti. Več podjetij z xAI na čelu je napovedalo, da je prihodnost računskih centrov za umetno inteligenco v orbiti okoli Zemlje. Mi pa napovedujemo, da se to še lep čas ne bo zgodilo. Vsaj ne v pomembnejši meri.
Optični kabli se danes običajno končajo na sprednjem pokrovu strežniških rezin, toda skokovita rast potreb podatkovnih centrov pospešuje razvoj optičnih vodil, ki naposled vstopajo v same čipe.
Moderni avtomobili nimajo le potovalnih računalnikov in navigacije ter posodobitev na daljavo, temveč se znajo med seboj tudi sporazumevati in komunicirati z okolico. Temu primerno se posodablja tudi cestna infrastruktura, ki lahko skupaj z avtomobilom voznika že kilometer pred zastojem ali prometno nesrečo opozori na nevarnost. A za zdaj tekmujeta dva standarda.
Konec leta bodo evropske države vsem državljanom ponudile brezplačne denarnice za digitalno identiteto, s katerimi bomo lahko v digitalnem svetu dokazovali svojo istovetnost. Razvoj intenzivno poteka že od leta 2023, ko so se začeli prvi veliki pilotski projekti s tega področja. V Sloveniji je pri razvoju sodelovalo podjetje SETCCE, partnerja v projektu pa sta še Ilirika in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Ali bo umetna inteligenca nadomestila brskalnik in iskalnik ter spremenila uporabniško izkušnjo pri uporabi interneta in spletnega brskalnika? Prav to poskuša manj znano podjetje Perplexity, ki je predstavilo brskalnik Comet. Kmalu zatem je sledil še OpenAI z brskalnikom Atlas, pravkar pa je tu še Opera s svojim Neom.
V celotnem evroobmočju bodo banke in hranilnice od 9. oktobra morale podpirati takojšnje prenose sredstev med računi. Čeprav so nekatere to ponujale že več let, včasih le za fizične osebe, je morala mednje poseči Evropska unija, da je položaj poenoten. Denar bo med računi odslej potoval največ deset sekund.
Po več kot desetletju napovedi, da bo nova tehnologija zdaj zdaj nared, smo letos dobili prve široko dostopne diske, ki uporabljajo tehnologijo magnetnega zapisa s toploto. V naslednjih letih bodo tehnologijo sprejeli vsi proizvajalci diskov, z njo pa do konca desetletja obljubljajo 100 TB na disk. Začenja se lov na petabajt!
… so si najbrž rekli na britanskem BBC, ko so raziskovali rusko dezinformacijsko kampanjo, ki je ob pomoči umetne inteligence »ukradla« glasovno identiteto nekega britanskega svetovalca za nujno medicinsko pomoč. Čeprav je šlo v tem primeru za delo ruskih hekerjev, pa aplikacije za glasovno kloniranje lahko brez večjih težav preizkusimo tudi sami.
Obstaja precej dobrih rešitev, ki jih uporablja dosti manj ljudi, kot bi si želeli. Mednje sodi tudi elektronska osebna izkaznica, ki jo že tri leta dobivajo vsi Slovenci, a velika večina ne pozna in ne uporablja njenih prednosti. Hkrati se v prihodnjih mesecih obetajo pomembne izboljšave in nadgradnje, med katerimi sta tudi virtualna osebna izkaznica in digitalna denarnica.
Če bi četdžipiti vprašali, kako bo umetni razum (UR) vplival na človeštvo, bi si, samo za ta namen, ustvaril oči in z njimi zavil ter izpisal, da niti slučajno ne namerava ponavljati vsega, kar je že neštetokrat (na)povedal.
Tisti, ki se zanimamo za tehniko, se pogosto znajdemo pred vprašanjem, ali res skočiti na povsem novi vlak, ali pa je to, kar imamo, za zdaj dovolj. Dovolj zmogljivo, hitro, funkcionalno. Včasih smo povsem med prvimi, na samem vrhu novega vala, včasih pa nadpovprečno dolgo vztrajamo pri starejših, preverjenih rešitvah. Naj torej skočimo v novi Wi-Fi 7?
Moderni avtomobili so ves čas povezani z internetom. To jim omogočajo mobilna omrežja, prek katerih sicer običajno telefoniramo in brskamo po spletu. V prihodnosti bo pametnih naprav čedalje več, vse pa bodo potrebovale mobilna omrežja. Kartico SIM imamo res verjetno eno, čipov, ki počnejo isto, pa vsak dan več.
Z razvojem generativne umetne inteligence se je začela večna tekma med modeli, ki ustvarjajo besedila, in detektorji teh. Bitka je posebej intenzivna v anglosaškem izobraževanju, ki močno temelji na esejih, angleščino pa jezikovni modeli najbolje obvladajo. Pogledali smo nekaj orodij, ki so namenjena odkrivanju nepoštene uporabe velikih jezikovnih modelov, ter razmislili, ali je to sploh pomembno.
RTV Slovenija svoje oddaje podnaslavlja že 20 let, v zadnjih dveh letih pa so uvedli še samodejno podnaslavljanje za praktično vso produkcijo. V začetku leta je samodejno podnaslavljanje oddaj slovenskih televizij omogočil tudi Telekom Slovenije, za zdaj le v načinu »ogled nazaj«. Podnapisi niso več redkost ali luksuz, temveč bodo kmalu na voljo za vse programe in oddaje – tudi tuje, ki se bodo sproti prevajale v slovenščino.
Preizkusili smo novo orodje za generativno ustvarjanje videoposnetkov z umetno inteligenco, ki ga je izdal OpenAI. Po velikem uspehu ChatGPT in pred tem DALL-E so bila pričakovanja do Sore velika. V veliki meri jih je izpolnila, a kot ostala orodja tudi ta zahteva dobršno mero znanja in prakse.
Minili so časi, ko je bil glavni način širjenja informacij tisk, forenzična analiza papirja, črnil in pisav pa način za iskanje vira. Danes je velika večina informacij v elektronski obliki, kakršna je tudi komunikacija, ki za seboj pušča ogromno sledi. A vendarle obstajajo tehnične metode, ki žvižgačem omogočajo anonimnost in varnost. Ena izmed najbolje domišljenih in razširjenih je SecureDrop.
Gesla so z nami praktično od začetka računalništva in nič ne kaže, da se jih bomo v bližnji prihodnosti otresli. Postajajo pa čedalje manj pomembna, ker se razvijajo prijaznejše in varnejše alternative. Ena izmed njih so tudi ključi za prijavo – passkeys –, ki so dandanes že sorazmerno razširjena in standardizirana metoda. Podpirajo jo vsi velikani, uporabite pa jo lahko tudi vi. Brezplačno in z malo truda.
Odkar obstajajo računalniki, obstaja tudi zlonamerna programska koda; odkar so računalniki vpeti v vse pore našega življenja, najdemo tudi računalniške viruse tako rekoč vsepovsod. A če menite, da je prav vsak virus, črv, trojanski konj ali druga »golazen« izdelan/-a in namenjen/-a zgolj krajam podatkov in denarja, se motite.
Ožičena lokalna omrežja so odlična rešitev, ko Wi-Fi zaradi prezasedenosti frekvenčnega prostora v velikih mestih deluje počasi in nezanesljivo. Preizkusili smo USB-vmesnike za Ethernet hitrosti 1, 2,5, 5 in 10 gigabitov na sekundo ...
Profesionalni posnetki s koncertov oziroma njihovih prenosov se lahko znajdejo tudi na albumih, medtem ko so videoposnetki obiskovalcev s telefoni zgolj potrata časa. Posnetek je tako poln hrupa, da je kasnejše poslušanje naporno za ušesa in okolico. A dandanes so tudi ti amaterski posnetki bistveno boljši kot pred desetletji. Ne zaradi amaterjev, temveč proizvajalcev pametnih telefonov. To je tudi razlog, da lahko po telefonu govorite v hrupni množici.
Od konca 90. let so baterije v moderni elektroniki skoraj brez izjeme litij-ionske, napredek pa je vsako leto težavnejši. Z naraščanjem njihove priljubljenosti in števila elektronskih naprav pa so se pojavili povsem netehnološki problemi virov litija, njegovega pridobivanja in uporabe kobalta, niklja in bakra kot nujnih pomočnikov. Pod litijem v periodnem sistemu najdemo natrij, ki se že uporablja v večjih sistemih.
Že poldrugo desetletje obstaja naslednik legendarnih smsov, ki ima manj spevno kratico RCS. Aktualna različica 2.7, ki je izšla letošnjega junija, podpira praktično vse, kar ima zaprta konkurenca v obliki aplikacij za hipno sporočanje. Da pa bo lahko resnično nadomestila smse, jo morajo podpreti še operaterji in proizvajalci telefonov. Nedavno je to storil še zadnji velikan, zato je RCS zdaj nared za prevzem prestola.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
