Z razvojem generativne umetne inteligence se je začela večna tekma med modeli, ki ustvarjajo besedila, in detektorji teh. Bitka je posebej intenzivna v anglosaškem izobraževanju, ki močno temelji na esejih, angleščino pa jezikovni modeli najbolje obvladajo. Pogledali smo nekaj orodij, ki so namenjena odkrivanju nepoštene uporabe velikih jezikovnih modelov, ter razmislili, ali je to sploh pomembno.
Tisti, ki se zanimamo za tehniko, se pogosto znajdemo pred vprašanjem, ali res skočiti na povsem novi vlak, ali pa je to, kar imamo, za zdaj dovolj. Dovolj zmogljivo, hitro, funkcionalno. Včasih smo povsem med prvimi, na samem vrhu novega vala, včasih pa nadpovprečno dolgo vztrajamo pri starejših, preverjenih rešitvah. Naj torej skočimo v novi Wi-Fi 7?
Moderni avtomobili so ves čas povezani z internetom. To jim omogočajo mobilna omrežja, prek katerih sicer običajno telefoniramo in brskamo po spletu. V prihodnosti bo pametnih naprav čedalje več, vse pa bodo potrebovale mobilna omrežja. Kartico SIM imamo res verjetno eno, čipov, ki počnejo isto, pa vsak dan več.
RTV Slovenija svoje oddaje podnaslavlja že 20 let, v zadnjih dveh letih pa so uvedli še samodejno podnaslavljanje za praktično vso produkcijo. V začetku leta je samodejno podnaslavljanje oddaj slovenskih televizij omogočil tudi Telekom Slovenije, za zdaj le v načinu »ogled nazaj«. Podnapisi niso več redkost ali luksuz, temveč bodo kmalu na voljo za vse programe in oddaje – tudi tuje, ki se bodo sproti prevajale v slovenščino.
Preizkusili smo novo orodje za generativno ustvarjanje videoposnetkov z umetno inteligenco, ki ga je izdal OpenAI. Po velikem uspehu ChatGPT in pred tem DALL-E so bila pričakovanja do Sore velika. V veliki meri jih je izpolnila, a kot ostala orodja tudi ta zahteva dobršno mero znanja in prakse.
Minili so časi, ko je bil glavni način širjenja informacij tisk, forenzična analiza papirja, črnil in pisav pa način za iskanje vira. Danes je velika večina informacij v elektronski obliki, kakršna je tudi komunikacija, ki za seboj pušča ogromno sledi. A vendarle obstajajo tehnične metode, ki žvižgačem omogočajo anonimnost in varnost. Ena izmed najbolje domišljenih in razširjenih je SecureDrop.
Gesla so z nami praktično od začetka računalništva in nič ne kaže, da se jih bomo v bližnji prihodnosti otresli. Postajajo pa čedalje manj pomembna, ker se razvijajo prijaznejše in varnejše alternative. Ena izmed njih so tudi ključi za prijavo – passkeys –, ki so dandanes že sorazmerno razširjena in standardizirana metoda. Podpirajo jo vsi velikani, uporabite pa jo lahko tudi vi. Brezplačno in z malo truda.
Odkar obstajajo računalniki, obstaja tudi zlonamerna programska koda; odkar so računalniki vpeti v vse pore našega življenja, najdemo tudi računalniške viruse tako rekoč vsepovsod. A če menite, da je prav vsak virus, črv, trojanski konj ali druga »golazen« izdelan/-a in namenjen/-a zgolj krajam podatkov in denarja, se motite.
Ožičena lokalna omrežja so odlična rešitev, ko Wi-Fi zaradi prezasedenosti frekvenčnega prostora v velikih mestih deluje počasi in nezanesljivo. Preizkusili smo USB-vmesnike za Ethernet hitrosti 1, 2,5, 5 in 10 gigabitov na sekundo ...
Profesionalni posnetki s koncertov oziroma njihovih prenosov se lahko znajdejo tudi na albumih, medtem ko so videoposnetki obiskovalcev s telefoni zgolj potrata časa. Posnetek je tako poln hrupa, da je kasnejše poslušanje naporno za ušesa in okolico. A dandanes so tudi ti amaterski posnetki bistveno boljši kot pred desetletji. Ne zaradi amaterjev, temveč proizvajalcev pametnih telefonov. To je tudi razlog, da lahko po telefonu govorite v hrupni množici.
Od konca 90. let so baterije v moderni elektroniki skoraj brez izjeme litij-ionske, napredek pa je vsako leto težavnejši. Z naraščanjem njihove priljubljenosti in števila elektronskih naprav pa so se pojavili povsem netehnološki problemi virov litija, njegovega pridobivanja in uporabe kobalta, niklja in bakra kot nujnih pomočnikov. Pod litijem v periodnem sistemu najdemo natrij, ki se že uporablja v večjih sistemih.
Že poldrugo desetletje obstaja naslednik legendarnih smsov, ki ima manj spevno kratico RCS. Aktualna različica 2.7, ki je izšla letošnjega junija, podpira praktično vse, kar ima zaprta konkurenca v obliki aplikacij za hipno sporočanje. Da pa bo lahko resnično nadomestila smse, jo morajo podpreti še operaterji in proizvajalci telefonov. Nedavno je to storil še zadnji velikan, zato je RCS zdaj nared za prevzem prestola.
Letos smo dobili prve resne jezikovne modele, ki so bili ustvarjeni v slovenščini, s slovenskimi besedili za slovenske uporabnike. Njihove provenience so zelo različne, nameni uporabe tudi, sporočilo pa je obče. Takšne modele potrebujemo, njihova priprava pa zahteva nekaj znanja, računske moči in predvsem dovolj slovenskih besedil. Vse to pri nas imamo, o čemer smo se pogovorili tudi z avtorjem enega izmed slovenskih modelov.
Za uradno zvenečim naslovom se skriva kopica koristnih orodij, ki segajo od slovarjev prek korpusov do pravih digitalnih pomočnikov, ki so jih slovenski raziskovalci razvili za nas – uporabnike slovenskega jezika. Na ljubljanski univerzi deluje Center za jezikovne vire in tehnologije, ki danes skriva pravo zakladnico orodij, za katera večina sploh še ni slišala. Danes bomo to spremenili.
Jeseni bo preteklo dve leti, kar nas je srečala uporabna umetna inteligenca. Karkoli jedkega si že mislite o njenih prvih korakih, do danes je uspešno pognala korenine v naših vsakdanjikih. Dogajanje je nadvse podobno tistemu ob prihodu interneta in pozneje družbenih omrežij. Nekateri so vzvišeni in še niso potuhtali, da se na forumih prepirajo z nevronskimi mrežami. No, tehnologija pa se je medtem že dodobra razpasla.
Največja proizvajalca operacijskih sistemov za mobilne telefone imata ogromni zbirki podatkov, v katerih so shranjene lokacije vseh brezžičnih dostopnih točk na svetu. Če imate brezžični usmerjevalnik za dostop do interneta, mimo katerega se je kadarkoli sprehodil kdorkoli s pametnim telefonom, Apple in Google vesta za njegovo lokacijo. To pa predstavlja tudi varnostna tveganja, ki se jim lahko tudi enostavno izognemo.
Evropska komisija je lani razgrnila načrte za izgradnjo evropskega omrežja satelitov v nizkih orbitah, ki bi nudili odprto in neodvisno alternativo Starlinku in podobnim sistemom. Po obetavnih začetkih, ko so za projekt navijali skoraj vsi, ki na tem področju kaj štejejo, se je letos začelo zatikati. Zaradi visokih stroškov se pojavljajo tudi pozivi, naj se projekt ustavi.
Naslednik legendarnega GPT-3.5, ki smo ga dobili v ChatGPT, je star že leto dni, a je bil doslej plačljiv. GPT-4 pa je zdaj dobil svojega naslednika GPT-4o, ki je podobno sposoben, a nekoliko hitrejši, cenejši in večmodalen. Ker je v omejenih količinah od letošnjega maja na voljo tudi za brezplačne uporabnike, smo ga seveda preizkusili.
Slovenščina je v digitalnem svetu povsem enakovredna največjim jezikom, saj imamo na voljo vsa potrebna orodja, od slovarjev do računalniških lektorjev. Eden izmed pomembnih igralcev na tem področju je kamniški Amebis, ki vse od slovenske samostojnosti razvija orodja za popravljanje pohabljene slovenščine, različne slovarje in druge pripomočke.
Česar niso omogočili mobilni operaterji – brezskrbnega in brezšivnega gostovanja kjerkoli na svetu –, prinaša tehnologija eSIM. Iz domače pisarne lahko pred potovanjem naročimo »lokalne« profile SIM, jih naložimo na telefon in takoj po prihodu v novo državo deskamo po internetu ali kličemo po lokalnih cenah. Edina ovira je telefon, ki mora biti dovolj nov in kakovosten, da eSIM podpira. Čedalje več jih je, a tudi za starejše že obstaja zelo elegantna rešitev.
Konec lanskega leta nas je skorajda obšla vest, da je proizvajalcem materialov za zaslone OLED uspelo izdelati modri pigment, ki fosforescira. Že prihodnje leto pričakujemo prve zaslone PHOLED, ki bodo poleg že obstoječih rdečih in zelenih pik imeli še modre. Proizvajalci obljubljajo čistejše barve, manjš porabo energije, daljšo življenjsko dobo, manj segrevanja in temnejšo črno.
V zadnjih dveh letih smo brali o izklapljanju mobilnega omrežja 3G, hkrati pa vsi večji mobilni operaterji že nekaj časa podpirajo govorne klice kot prenos podatkov (VoLTE). Žal tehnologija, ki omogoča boljšo kakovost zvoka, hitrejšo vzpostavitev klica in predvsem ohranitev podatkovne povezave med klicem, za Slovence ostaja omejena na Slovenijo. V gostovanju je še ni.
V januarski številki smo si v članku Stran s tipkovnico, računalniku narekujmo! ogledali kar nekaj orodij, ki znajo pretvoriti govorjeno besedo v besedilo. Večini opisanih rešitev je bilo skupno, da pretvorbo počnejo nekje v »oblaku«. Kaj pa, če besedila nočete izpustiti iz svojih rok, hkrati pa še iščete »cenovno ugodno« (beri: zastonjsko) rešitev?
Ameriški čipovni gigant Intel si na vse kriplje prizadeva povrniti si procesorski primat, ki mu je v zadnjem času spolzel iz rok. Tokrat stavi na tehnologijo, ki ima tudi v praksi toliko obrazov, kolikor ima zanimivih novih gradnikov.
O umetni inteligenci na sodiščih smo največkrat brali v tujih medijih, a tudi ljubljansko okrožno sodišče jo je že leta 2022 začelo preizkušati. Danes je njena uporaba del rednega delovnega procesa, nekatera najbolj zamudna opravila pa je dvakrat pospešila. Prepise posnetkov sodnih obravnav danes v prvi stopnji že pripravi računalnik, človek ga le popravi, v prihodnosti pa bo takšnih opravil še več.
Nekoliko dlje od oči javnosti se je umetna inteligenca prikradla tudi v superračunalnike, ki napovedujejo vreme. Svoje modele razvijajo tako tehnološki giganti kakor meteorološke agencije. V običajnih razmerah so že danes primerljivo zanesljivi kakor klasični modeli in za več velikostnih redov hitrejši. Specializirani modeli, kakršen je slovenska HIDRA za napovedovanje gladine morje, pa so klasične modele že pustili za seboj.
Računalniška pamet je dovolj napredovala, da nas razume, ko govorimo. To se prevede v prepoznavanje govora oziroma pisanje po nareku, kar največji pisarniški paketi že znajo. Za delovanje je zaželena povezava z internetom, rezultati pa segajo od solidnih do zelo dobrih. Začuda to pot Google ni najboljši.
Internet je imel od nekdaj oglase, a njihov razmah v zadnjih letih postaja moteč. Orodja za njihovo blokiranje so stara že več kot dve desetletji in večino časa so jih oglaševalci s stisnjenimi zobmi ignorirali. Vse to se spreminja, odkar je Google v dvojni vlogi. Kot avtor najpopularnejšega brskalnika in eden največjih ponudnikov oglasnega prostora si želi manj blokiranja oglasov. To zdaj tudi udejanja.
Google v Chromu že leta napoveduje konec zunanjih piškotkov, ki jih obiskane strani strežejo z drugih domen. Prihodnje leto se bo načrt vendarle začel odvijati, a za lepimi besedami o več zasebnosti in ščitenju uporabnikov je nova tehnologija, ki bo Google še bolj ustoličila kot vladarja oglasnega prostora na spletu.
Mnogi morajo uporabljati tehnološke izume, pa čeprav je jasno, da niso izboljšali pogojev njihovega dela. Prav tako se veliko delovnih procesov prenovi, da sodijo v digitalno dobo, čeprav s tem povzročijo ogromno težav. Na drugi strani pa imamo tudi izredno pozitivne primere digitalizacije procesov. Enega izmed teh najdemo tudi v ortodontskih ordinacijah.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
