Letošnja evforija okoli kriptovalut je postregla še z eno tehnološko inovacijo, za katero ta hip ni čisto jasno, ali bo korenito spremenila financiranje spletnih vsebin ali pa gre za muho enodnevnico. Upravljavci spletnih strani so spoznali, da lahko za čas obiska izkoristijo procesorsko moč obiskovalca in si z njo narudarijo nekaj kriptovalut. Bomo v prihodnosti v zameno za dostop do spletnih vsebin prispevali procesorski čas?
Velika večina virusnih okužb računalnikov se danes prikrade po internetu, a napak bi se bilo zanašati na prepričanje, da je v internet nepriključen računalnik varen. Z zadostno mero potrpežljivosti in znanja je mogoče okužiti tudi izolirane sisteme brez dostopa do interneta. Računamo lahko le na lastno nezanimivost.
Potniki menijo, da pri hitrosti 900 kilometrov na uro tudi 10 kilometrov nad tlemi ni več razloga, da ne bi imeli dostopa do interneta. Letalski prevozniki so se začeli temu prilagajati in prispeli smo do trenutka, ko bo internetna povezava na letalih dejansko uporabna.
Na Kitajskem je mogoče kupiti vse. To zajema tudi všečke, klike, recenzije, prenose aplikacij in tako naprej. O cenah in pogojih se javno ne govori, vidni pa so rezultati te kitajske podjetnosti. Razvijalci aplikacij in iger za mobilne platforme jih uporabljajo, ker včasih druge možnosti za izpostavitev svojega dela skorajda nimajo.
Posebnosti posameznih skupin ljudi s senzornimi poškodbami (vid, sluh, gibala) in tistih z motnjami v duševnem razvoju zahtevajo široke in hkrati zelo različne prilagoditve izpisa digitalnih vsebin, prilagoditve s področja vnosa ukazov in drugih podrobnosti uporabniške izkušnje, obenem pa razvoj tehnologij ni komercialno zanimiv in prinaša visoke stroške nakupa za končne uporabnike.
So stvari in so stvari, povezane v internet. Kot ključno razliko(valno prednost) med enimi in drugimi ustvarja povezanost – v internet in med seboj povezana množica naprav. S pretakanjem – zasebnih in občutljivih – podatkov neizogibno trčimo ob internet (ne)varnih stvari.
Povečanje števila kibernetskih groženj je za posameznika neobvladljivo. Celo izdelovalci varnostnih rešitev so se zatekli po pomoč k strojem, pametnim strojem. Integracija tehnologij s področja umetne inteligence v sodobne varnostne rešitve je neizogibna.
Kdor meni, da se mora v spletu bati »zgolj« kiberkriminalcev, se zelo moti. Žal živimo v času, ko bi o nas vsi radi vedeli vse. Tudi ali predvsem države. In potem se rodijo številne »neverjetne zgodbe«.
Intel in Micron sta leta 2015 napovedala nov obstojni pomnilnik, ki je bistveno hitrejši od flasha in utegne revolucionirati sprva hrambo podatkov, kasneje pa koncept večnivojskega pomnilnika v računalništvu. Manj kot dve leti pozneje smo dobili prvi izdelek, ki ni razočaral, čeprav ni mogel izpolniti predlanskih nerealnih obljub.
Stari računalniški pregovor pravi, da je vsak računalnik, ki je kakorkoli povezan v internet ali druga omrežja, ranljiv in da je mogoče z zadostnimi sredstvi vdreti vanj. Od tod bi lahko sklepali, da velja tudi obrnjeno – če računalnik ni nikamor povezan, je varen. Raziskovalni koncepti in praktične izvedbe napadov dokazujejo, da to sploh ne drži. Edini stoodstotno neprebojen računalnik je ugasnjen.
