Povečanje števila kibernetskih groženj je za posameznika neobvladljivo. Celo izdelovalci varnostnih rešitev so se zatekli po pomoč k strojem, pametnim strojem. Integracija tehnologij s področja umetne inteligence v sodobne varnostne rešitve je neizogibna.
Kdor meni, da se mora v spletu bati »zgolj« kiberkriminalcev, se zelo moti. Žal živimo v času, ko bi o nas vsi radi vedeli vse. Tudi ali predvsem države. In potem se rodijo številne »neverjetne zgodbe«.
Velika večina virusnih okužb računalnikov se danes prikrade po internetu, a napak bi se bilo zanašati na prepričanje, da je v internet nepriključen računalnik varen. Z zadostno mero potrpežljivosti in znanja je mogoče okužiti tudi izolirane sisteme brez dostopa do interneta. Računamo lahko le na lastno nezanimivost.
Intel in Micron sta leta 2015 napovedala nov obstojni pomnilnik, ki je bistveno hitrejši od flasha in utegne revolucionirati sprva hrambo podatkov, kasneje pa koncept večnivojskega pomnilnika v računalništvu. Manj kot dve leti pozneje smo dobili prvi izdelek, ki ni razočaral, čeprav ni mogel izpolniti predlanskih nerealnih obljub.
Nekatere stvari tudi v ponorelem modernem svetu ostajajo enake. Izdelovalci mobilnih telefonov vsako leto prenovijo svoje modele. Preberemo lahko, da v njih tiktakajo procesorji najrazličnejših znamk: Apple, Samsung, Mediatek, Qualcomm, Huawei … Toda ti so si bolj podobni, kot kažejo njihova imena. Vsi uporabljajo arhitekturo ARM, ki ostaja stalnica v mobilnem svetu in na katero Intel še vedno ni našel odgovora.
Stari računalniški pregovor pravi, da je vsak računalnik, ki je kakorkoli povezan v internet ali druga omrežja, ranljiv in da je mogoče z zadostnimi sredstvi vdreti vanj. Od tod bi lahko sklepali, da velja tudi obrnjeno – če računalnik ni nikamor povezan, je varen. Raziskovalni koncepti in praktične izvedbe napadov dokazujejo, da to sploh ne drži. Edini stoodstotno neprebojen računalnik je ugasnjen.
Namestili smo svežo kopijo operacijskega sistema in nov brskalnik ter se odpravili v internet. Brez dodatne programske opreme, brez vtičnikov in piškotkov bi pričakovali, da smo v njem brezimni in da nam spletne strani ne morejo slediti. Ne bi se mogli bolj motiti.
Strojno učenje omogoča prepoznavanje govora, strojno prevajanje, prepoznavanje vsebine na fotografijah, samodejno analizo besedil in številna druga opravila, ki so bila še nedavno zgolj v domeni človeka. Zdaj pa je Google pokazal, kako lahko s strojnim učenjem filmska fikcija postane realnost. Ostrenje in zviševanje ločljivosti na posnetkih je z nevronskimi mrežami dobilo povsem novo razsežnost.
Pogled v statistiko obiskov naše spletne strani je pokazal, da so »spamerji« postali zelo iznajdljivi. Ker se z nenavadnimi statistikami spoprijemajo vse večje spletne strani, smo pogledali, kje tiči vzrok, in se prepričali, da nam »spamerji« s svojim početjem ne morejo neposredno škoditi, povzročijo pa lahko kakšen siv las
Nemška banka N26 je od lanskega decembra uradno na voljo tudi Slovencem, kar so številni tehnično bolj pismeni brž izkoristili in si odprli račun. N26 je popolnoma elektronska banka, ki nima fizičnih poslovalnic. Ker vse opravimo v brskalniku in mobilni aplikaciji, meri na mlajše komitente. Kakšne so njene prednosti?
Že kar nekaj časa so nam prihranjene tegobe ugotavljanja, kdo izvaja neko priljubljeno skladbo. Ko se kje predvaja, na telefonu zaženemo aplikacijo Shazam, posnamemo 10-sekundni izsek, pa aplikacija izpiše izvajalca in naslov. V ozadju čarovnije se skrivajo velikanske zbirke podatkov in veliko matematike.
Nemalo mobilnih telefonov je sklenilo svojo pot v lužah, bazenih, toaletnih školjkah, jezerih in morjih. Včasih zadostuje že prenašanje s hladnega na toplo in nasprotno, da kondenz opravi svoje. »Moker je bil«, je pogosto razlog, da nam na servisu zavrnejo garancijsko popravilo telefona. Ker elektronika načeloma ne mara vode, nekateri izdelovalci mobilnih telefonov kot konkurenčno prednost navajajo različne certifikate vodoodpornosti. Kaj je zdaj s to vodo?
Pred petimi leti je Apple predstavil pomočnico Siri, ki razume govorjeni jezik. Koristno zmore odgovarjati na vprašanja in urejati številne opravke. Ker je konkurenčni Google Now nem, so letos predstavili Google Assistant, ki zmore približno isto. Povej mi, s kom bi se raje pogovarjal, pa ti povem, kdo si.
Navidezna resničnost vzbuja čedalje večje zanimanje, čeprav so dosedanji specializirani prikazovalniki bodisi zelo dragi ali pa premalo zmogljivi zanjo. V prvi vrsti navdušencev so uporabniki iger, toda namembnost je še precej širša, a morda v nekoliko drugačni izvedbi.
Različni pomnilniki v računalniku so bodisi hitri bodisi obstojni, vsi pa so precej dragi. Spremembe pričakujemo od novih tehnologij, ki bodo pomnilnik napravile manj kompleksen, zaradi česar bo hitrejši, cenejši in obstojnejši. In morda se bodo računalniki prihodnosti končno vključili v hipu, ne da bi se zaganjali in nalagali. Čas bi že bil.
Povezava z internetom je vsaj v razvitem delu svetu postala samoumevna ne glede na kraj. Če pa želimo kdaj resneje potovati po vesolju, bomo internetno povezavo potrebovali tudi tam.
Računalniško učenje se je iz univerzitetnih laboratorijev prebilo najprej v industrijo in naposled do končnih izdelkov. Ne da bi vedeli, ga uporabljamo pri iskanju po slikah, prikazu sorodnih izdelkov v spletni trgovini, filtriranju spama, računalniškem prevajanju in pomenkovanju s Cortano ali Siri. Izkoristite pa ga lahko tudi na svojih podatkih, za kar vam ni treba izumiti tople vode, temveč zadostuje, da uporabite pripravljene programske vmesnike API.
Evropska komisija obljublja odpravo mobilnega gostovanja julija 2017, slovenska operaterja pa že danes ponujata pakete, ki vključujejo prenos določene količine podatkov v tujini. Kljub temu ostaja zlato pravilo, da v tujini prenos podatkov izključimo, da nas ne bi bolela glava. Kaj pa, če telefon kljub temu po omrežju prenaša podatke? S prehodom na omrežje četrte generacije (LTE) se to lahko zgodi, zato pazljivo.
Podobno, kot so žične komunikacije revolucionirali optična vlakna in prenos podatkov s svetlobo, utegne svetloba igrati ključno vlogo pri novi generaciji brezžičnega prenosa podatkov. Prvi delujoči prototipi obetajo veliko, saj obljubljajo pohitritve za več velikostnih redov v primerjavi z Wi-Fi.
V zadnjih mesecih ne le beremo, temveč tudi iz prve roke poslušamo zgodbe uporabnikov, ki jim je virus zaklenil podatke v računalniku in terja plačilo odkupnine. To podatke včasih vrne, včasih ne. Medtem ko so edina univerzalna rešitev varnostne kopije, si oglejmo, od kod prihajajo virusi, ki uporabljajo čisto mafijske metode.
Ni redko, da tehnologija prehiteva zakonodajo. Šifriranje je lep zgled, saj pravilno zašifriranih podatkov brez šifrirnega ključa ne more razvozlati nihče. Četudi imajo organi pregona v nekaterih primerih s sodno odredbo zagotovljeno pravico dostopa do podatkov, je iz tehničnih razlogov ne morejo udejanjiti. In takšno tehnologijo imajo že običajni mobilni telefoni, ki jih kupimo v prosti prodaji.
Mobilni telefoni so v zadnjih letih tako napredovali, da le stežka najdemo kakšno podobnost s tistimi izpred dveh desetletij. Ena redkih komponent, ki so ostale nedotaknjene, je kartica SIM, s katero telefon dobi identiteto in se predstavi omrežju. A zadnje napovedi kažejo, da se bodo naposled poslovile tudi legendarne »SIMke«.
Konceptualno se diski vse od prvih osebnih računalnikov niso bistveno spremenili, saj jih še vedno sestavljajo magnetne plošče za hranjenje podatkov in pisalno-bralna glava za dostop do njih. Ko pa so se diski z naraščanjem zmogljivosti začeli bližati fizikalnim omejitvam, so izdelovalci staknili glave in izumili več tehnologij, ki na te nosilce še bolj na gosto tlačijo podatke.
IBM se je julija letos neskromno pohvalil, da je v sodelovanju z newyorško univerzo SUNY ter podjetjema Samsung in Globalfoundries izdelal prvi čip z delujočimi tranzistorji v 7 nm litografiji. S tem je prekosil še sam Intel, ki je na področju izdelave procesorskih čipov nesporni vladar. Čeprav novih čipov še lep čas ne bo v računalnikih, gre za zelo pomemben dokaz praktične izvedljivosti postopka, ki je doslej živel le v znanstvenih člankih, in za udejanjenje proizvodnih tehnologij, ki bodo koristile tudi pri izdelavi današnjih čipov.
Domači kino sistemi so se povzpeli stopničko više in z dodatnimi zvočniki omogočajo še pristnejšo večdimenzionalno izkušnjo. Ta hip so na voljo že trije novi zvočni formati: Dolby Atmos, Auro3D in DTS:X. Prvega smo vzeli pod drobnogled.
Pametni telefoni premorejo vrsto funkcionalnosti, ki smo se jih že navadili in so samoumevne. Vseeno se je treba zavedati, da tehnologije, vgrajene v telefone, nenehno napredujejo in ena tistih, ki je prisotna že dolgo, zadnja leta dela konkretne korake naprej.
Televizijski signal se v Sloveniji že peto leto oddaja v digitalni obliki, kar je po začetni hudi krvi uporabnikov strešnih in sobnih anten prineslo boljšo pokritost ozemlja, višjo kakovost slike in zvoka, manjšo porabo energije ter manjšo gnečo v spektru elektromagnetnega valovanja. Digitalni radio prinaša podobne prednosti, a bomo nanj pri nas čakali še lep čas.
Minili so časi, ko je bila univerzalna rešitev za okužbo računalnika formatiranje diska in nova naložitev sistema. Najbolj dovršeni virusi in črvi se dandanes skrijejo v strojno-programsko opremo (firmware) računalniških komponent. Skriti pod stopnicami čakajo, da znova in znova okužijo razkuženi sistem, pri tem pa ne izbirajo metod.
Izdelovalec električnih avtomobilov in baterij tudi za druge znamke, Tesla Motors, ki bo sodeč po preostalih podvigih svojega lastnika, Elona Muska, kmalu počel še vse kaj drugega, razvija novo generacijo baterij, ki bi lahko namesto električnega vozila napajala kar celotne hiše. Razlogov je več, možnosti uporabe pa tudi. Fizika se načeloma strinja, podrobnosti pa bodo še zelo zanimive.
Često spregledana komponenta v računalniku je napajalnik. Pri nakupu novega stroja navadno skrbno preverimo lastnosti procesorja, matične plošče, grafične kartice in diska, na napajalni del pa kar pozabimo. Pri prenosnih računalnikih ga oklestimo na neugledno črno in vročo opeko na mizi, ki bi jo najraje pogrešili. Zakaj ga potrebujemo, kako deluje in zakaj velikost ni pomembna?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih