Teorije zarote - koga kuha 5G?

Objavljeno: 27.8.2019 | Avtor: Matej Huš | Kategorija: Nove tehnologije | Revija: September 2019

Ob skorajšnji postavitvi omrežij 5G po svetu so glasni tudi nasprotniki te tehnologije, ki pod paravanom zaskrbljenosti za zdravje ljudi zelo glasno protestirajo proti uvedbi. Ker so elektromagnetna sevanja prisotna na vsakem koraku in ker je mobilna telefonija z nami zgolj nekaj desetletij, velja pogledati, kaj vemo. Izkaže se, da razlogov za skrb ni.

Mobilna omrežja nove generacije (5G) neustavljivo prihajajo, s čimer bomo dobili način za hiter brezžični prenos podatkov, kar bo v prihodnosti izkoriščalo čedalje več naprav. Pričakuje se več manjših celic, ki bodo omogočale velike hitrosti prenosa. Obstoječa omrežja bodo še vedno predstavljala hrbtenico komunikacij, povečale pa se bodo elektromagnetne obremenitve okolja v novem delu spektra. Od tod so nekateri hlastno zaključili, da bo to imelo škodljive vplive na ljudi, zato so se na internetu pojavile peticije, ki zahtevajo ustavitev postavljanja omrežij 5G. Na te navedbe se je morala odzvati celo Evropska komisija.

Najvišje vrednosti elektromagnetnih sevanj so v bližini oddajnikov in baznih postaj.

O čem govorimo

O elektromagnetnem sevanju smo podrobno pisali pred štirimi leti (Pozor, sevanje v Monitorju 7–8/15). Poenostavljeno povedano je elektromagnetno sevanje (EMS) kombinacija medsebojno usklajenih, pravokotnih valovanj električnega in magnetnega polja, ki jo ustvarjajo premikajoči se električni naboji (denimo električni tok v anteni). Jakost električnega polja merimo v voltih na meter (V/m), gostoto magnetnega polja pa v teslih (T). EMS prenaša energijo, katere gostota pretoka se meri v W/m2. Vplivi na snov so odvisni od stopnje specifične absorpcije (SAR), ki jo merimo v W/kg.

Mejne vrednosti

ICRNIP je postavil mejne vrednosti, ki jih je večina držav prenesla v zakonodajo, podpira pa jih tudi Svetovna zdravstvena organizacija. V Sloveniji jih definira Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 70/96), v kateri so meje v območju 1. razreda (šole, stanovanjska področja, vrtci, bolnišnice) postavljene še 10-krat strožje. Osnovna mejna vrednost je 0,08 W/kg za prebivalstvo in 0,4 W/kg za poklicno izpostavljenost. V območju od 400 MHz do 150 GHz znaša mejna povprečna vrednost gostote pretoka 0,2–10 W/m2, vrednost električne poljske jakosti pa 8–19 V/m.

Ker ima lahko EMS različne valovne dolžine (in s tem frekvenco), govorimo o spektru. Lastnosti EMS so tako močno odvisne od valovne dolžine, da včasih kar pozabimo, da so radijski valovi v temelju enak fenomen kakor gama sevanje iz jedrskih reaktorjev. Ker pa nas kvantna mehanika uči, da lahko elektromagnetno valovanje gledamo tudi kot tok delcev (fotonov), imajo valovanja zelo različne učinke. Običajno zato spekter razdelimo na ionizirajoče elektromagnetno valovanje, kjer imajo posamezni fotoni dovolj veliko energijo, da iz atomov ali molekul izbijajo elektrone ter s tem lahko razdirajo kemijske vezi in neionizirajoča sevanja. Ločnica je približno pri 40–120 nm (2.400–7.500 THz). Krajše frekvence (daljše valovne dolžine) so s tega vidika neškodljive. Svetloba je ravno pod to mejo, a znaten del sončevega izseva je ultravijolična svetloba, ki pa je nad to mejo, zato sončenje lahko povzroča raka.

Za mobilne komunikacije so pomembna le neionizirajoča sevanja. Ta se delijo na statična polja (s frekvenco 0 Hz), nizkofrekvenčna (pod 300 kHz) in visokofrekvenčna (do 300 GHz). V tem prispevku obravnavamo zadnja.

Švedski onkolog Lennart Hardell je najglasnejši nasprotnik 5G zaradi domnevnih učinkov na zdravje. Slika: Aftonbladet.se

Kje bo 5G

Trenutna mobilna omrežja v Sloveniji delujejo na frekvencah 800, 900, 1.800, 2.100 in 2.600 MHz. V grobem približku v tem delu spektra velja, da lahko na višji frekvenci prenesemo več podatkov, a domet upada. Pri zelo visokih frekvencah že potrebujemo neovirano linijo med oddajnikom in sprejemnikom (vidna svetloba!).

5G bo deloval pri višjih frekvencah – vse do 60 GHz. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) bo letos podeljevala ustrezni del spektra, in sicer pod 700 MHz in nad 4.000 MHz, testiranje pa bo potekalo v pasovih 700 MHz, 1.400 MHz, 2.300 MHz, 3.400–3.800 MHz, 26 GHz in 42 GHz. Vsa ta območja so daleč pod mejo za ionizirajoča sevanja; gre za mikrovalove, ki ne morejo izbijati elektronov iz molekul. To pomeni, da nas 5G ne bo hitro ubil. Nas bo počasi?

Vplivi

Neionizirajoče elektromagnetno sevanje visokih frekvenc lahko deluje na naslednje načine: dvig temperature (absorpcija energije iz sevanja v snovi), mikrovalovno segrevanje (princip mikrovalovne pečice, segrevanje od znotraj), stimulacija vzdražnih tkiv, induciranje električnih tokov ali nabojev v telesu. Za zdaj ni nobenih dokazov, da bi lahko radijsko elektromagnetno še kakorkoli drugače vplivalo na tkiva.

Kaj je ničelna hipoteza?

Pri statističnih raziskavah postavimo ničelno hipotezo, ki je pozitivna trditev in opisuje status quo (npr. sevanja zaradi 5G nimajo vpliva na zdravje). Alternativna hipoteza pa predstavlja trditev, da obstoji statistično pomembna korelacija med izpostavljenostjo 5G in pojavnostjo tumorjev. Če podatki z dovolj veliko gotovostjo pokažejo, da ničelna hipoteza ne drži in da alternativna hipoteza drži, lahko 5G okrivimo za tumorje. Če pa tega ne moremo zaključiti, potem vemo le, da alternativna hipoteza ne drži. Ničelne hipoteze ne moremo potrditi, zato je tako težko dokazati, da nekaj ne povzroča raka.

Najpomembnejši so termični učinki, ki se pojavijo, ko SAR preseže 4 W/kg, saj elektromagnetno sevanje nosi energijo, ki se pri zelo veliki intenziteti uporablja tudi za segrevanje ali celo taljenje kovin. V telo prodira do globine nekaj centimetrov in bi lahko povzročilo lokalno segrevanje tkiva. A ne pozabimo, da telesna temperatura normalnih ljudi dnevno variira za okrog 0,5 °C. Dvig temperature za več kot 1 °C je definiran kot škodljiv, česar še mobilni telefoni ne zmorejo, kaj šele 5G na bolj oddaljenih virih. Prav tako je treba upoštevati, da ima telo mehanizme za odvajanje toplote od segretega dela telesa. Človek v mirovanju ustvarja 1 W/kg energije, pri aktivni vadbi pa več kot 10 W/kg, pa telo to brez težav kompenzira. Pri testiranju telefonov merijo sevalno obremenitev glave prek 10 g tkiva, in če znaša manj kot 2 W/kg, je telefon opravil test in sme v prodajo.

Karta obremenitev okolja z EMS, ki jo je iz podatkov o virih sevanja in meritev izdelal Inštitut za neionizirna sevanja (INIS). Slika: inis.si

Netermični učinki so vsi efekti EMS, kadar je intenziteta premajhna, da bi se temperatura tkiva merljivo povišala. Tudi ti so dobro raziskani in njihove škodljivosti pod dopustnimi mejami obremenitev niso našli. Redke raziskave, ki jo navajajo, imajo metodološke napake ali niso ponovljive.

Kljub temu – apel!

Nekateri menijo, da je radijski del EMS vseeno škodljiv. Na internetu se je pojavil 5G Apel (www.5gappeal.eu), ki želi preprečiti vzpostavitev omrežij 5G, ker škodujejo ljudem. To dokazuje z gostobesednim in žargona polnim besedilom, ki ima po trditvah avtorjev že več kot 240 podpisov znanstvenikov. Apel sta sestavila zaslužni profesor Rainer Nyberg s švedsko govoreče univerze Åbo na Finskem in švedski zdravnik Lennart Hardell iz univerzitetnega kliničnega centra v Örebroju.

Na spletni strani univerze ugotovimo, da je Nyberg res zaslužni profesor, a da je njegovo področje psihologija. Njegov znanstveni naziv je PeD, torej doktor pedagogike.

Omemba Nyberga se na internetu večinoma najde na malo znanih spletnih straneh, kjer svarijo pred kvarnimi vplivi elektromagnetnega valovanja. Na spletni strani univerze ugotovimo, da je Nyberg res zaslužni profesor, a da je njegovo področje psihologija. Njegov znanstveni naziv je PeD, torej doktor pedagogike. Zaposlen je bil na pedagoški fakulteti, kjer je od leta 1976 skrbel za izobraževanja srednješolskih in višješolskih učiteljev s področja motivacije, vseživljenjskega učenja in uporabe IT v pedagogiki. Google Scholar najde vsega devet zadetkov z njegovim avtorstvom, ki so vsi v švedščini in se nanašajo na pedagogiko. Zbirki znanstvenih člankov Scopus in Web of Science ne najdeta nobenega zadetka z njegovim imenom. Glede na njegovo bibliografijo in opis gre za nekakšnega predavatelja s področja pedagogike, ne pa univerzitetnega profesorja ali raziskovalca. Švedske univerze (Åbo je enojezično švedska univerza na Finskem) naziv zaslužni profesor podelijo precej hitro, saj gre za oznako upokojenih uslužbencev, ne za častni naziv kakor v srednjeevropskem prostoru. Tudi predavatelji lahko dobijo oznako em (emeritus).

Strokovnjaki bodo pojasnili

V Ljubljani bo 17. oktobra letos potekal seminar 5G & Health, ki ga prirejajo Inštitut za neionizirna sevanja, ministrstvo za zdravje in ministrstvo za javno upravo. Na njem bodo strokovnjaki iz ICNIRP, Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne komisije za elektrotehniko (IEC) predstavili stanje na področju razvoja 5G in študije, ki raziskujejo vplive izpostavljenosti.

Lennart Hardell pa je onkolog in po kvantitativnih kazalnikih velesila, saj ima več kot 10 tisoč citatov, Hirschev indeks 57 in 289 objavljenih člankov (podatki po Scopusu). V znanstveni srenji s tem sodi med velikane. V svoji raziskovalni karieri se je ukvarjal z dejavniki tveganja za razvoj raka, sprva s kemikalijami (herbicidi, dioksini, poliklorirani bifenili, zaviralci gorenja itd.), v zadnjih desetletjih pa se je posvetil mobilnim telefonom. V svojih raziskavah rutinirano najde zaključke, da uporaba mobilnih telefonov povečuje tveganje za nastanek raka, pri čemer je v znanstveni skupnosti v izraziti manjšini.

Poglejmo podrobneje, kaj piše v Apelu. Avtorja trdita, da bo 5G znatno povečal izpostavljenost radijskemu delu EMS v primerjavi s trenutno uporabo za 2G, 3G, 4G, Wi-Fi idr. Trdita tudi, da je dokazano, da radijski valovi škodijo ljudem in okolju, in nato navajata kup študij. Apel ima trenutno dobrih 244 podpisnikov iz 40 držav. Iz Slovenije ga ni podpisal nihče.

V debate z gorečimi nasprotniki 5G raziskovalci vstopajo previdno, ker lahko trdijo samo tisto, kar je dokazano, medtem ko psevdoznanstveniki in laiki te omejitve seveda nimajo. Manjšina, ki svari pred nevarnostjo, je predvsem zelo glasna.

Apel je dobil tudi dva uradna odgovora iz Evropske komisije. Oktobra 2017 je direktor Direktorata za javno zdravje in varnost hrane John F. Ryan zapisal, da Komisija pri vseh predlogih upošteva posledice za zdravje, da podpira raziskave o vplivu elektromagnetnega valovanja (EMV) in da redno zahteva nova poročila z novimi znanstvenimi dokazi, kar zanjo počne Znanstveni odbor EU za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR). Zadnje mnenje Odbora iz leta 2015 pravi, da izpostavljenost EMV pod mejami iz leta 1999 (Priporočilo Sveta 1999/519/EC) ne predstavlja tveganj. Tudi 5G bo daleč pod temi mejami. Takšno je tudi stališče neodvisne vrhovne avtoritete Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočim sevanjem (ICNIRP). Novembra 2017 so se odzvali tudi iz kabineta komisarja za zdravje in varnost hrane ter ponovili, da so seznanjeni s Hardellovimi raziskavami, a da SCENIHR, ICNIRP in širša znanstvena skupnost niso našli dokazov, da bi elektromagnetno sevanje v dovoljenih mejah kakorkoli škodovalo, in zagotovili, da bo Komisija budno spremljala morebitne nove študije in posledice.

Elektromagnetno sevanje sestavljata pravokotno nihajoči električno in magnetno valovanje, ki se širita skozi prostor.

Raziskave

Neposrednih učinkov radijskega dela EMS na žive celice pri jakostih, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem življenju, ni. To pomeni, da se tkivo ne bo segrelo, kultura v laboratoriju ne bo mutirala ali odmrla, celice ne bodo sprejemale tujega materiala kot v elektroporaciji, skratka nič vidnega se ne bo zgodilo. Da bi ugotovili morebitne zapoznele učinke, je treba izvesti dolgotrajne raziskave na dejanskih uporabnikih mobilne telefonije. Redkejše in čim bolj časovno odmaknjene so te posledice, tem teže jih bo sploh zaznati, saj se izgubijo v šumu.

Drži, da je Mednarodna organizacija za raziskave raka (IARC) v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) radijske valove mobilnih telefonov uvrstila v razred 2B. V razredu 1 so snovi, ki povzročajo raka, na primer ionizirajoče sevanje, izpust dizelskih motorjev, kajenje, a tudi alkoholne pijače, procesirano meso in sončenje. V skupini 2A so snovi, ki verjetno povzročajo raka, med drugim anabolni steroidi, kurjenje lesa v kaminih v zaprtih prostorih, cvrtje, anorganske svinčene spojine, izmensko delo, nitriti (te najdemo v suhih salamah) in rdeče meso. V skupini 2B, kjer so snovi, ki morda povzročajo raka (possibly carcinogenic), so poleg visokofrekvenčnega EMS in magnetnih polj ekstremno nizkih frekvenc še aloja vera, kemično čiščenje, izpust bencinskih motorjev, bencin, poklic gasilca, tiskarja ali frizerja, izvleček ginka itd. Večinoma pa so na seznamu v vseh skupinah različne kemikalije ali virusi. V skupini 3 so dokazano nekancerogene snovi. Elektromagnetna polja radijskih frekvenc so na seznam uvrstili leta 2011.

Najpomembnejša raziskava, ki so jo izvedli in objavili, se imenuje Interphone. Gre za študijo organizacije IARC, ki je potekala od leta 2000 do 2006. V njej je sodelovalo več kot pet tisoč ljudi iz 13 držav. Preverjala je incidenco tumorjev v tkivih, ki so najbolj izpostavljena (gliom, meningiom, akustični nevrinom, tumor obušesnih žlez). Med rabo mobilnih telefonov in tveganjem za razvoj teh vrst raka niso mogli najti povezave, temveč se je incidenca celo malenkostno zmanjšala (ne obstaja statistično pomembna korelacija). Le pri najpogostejših uporabnikih so našli omejene dokaze za povečanje tveganja za nastanek glioma in meningioma. V znanstvenem jeziku to pomeni, da obstaja korelacija, ki pa ni pojasnjena, in lahko gre za naključje, pristranskost (bias), vpliv skrite spremenljivke, premajhno skupino itd.

Jakost električnega polja pri uporabi mobilnega telefona z močjo 0,8 W, SAR 0,6 W/kg in frekvenco 900 MHz. Slika: Buckus R. et al. Modelling and assessment of the electric field strength caused by mobile phone to the human head, 2015

Sodna praksa

Italijan Roberto Romeo je zaradi službe 15 let mobilni telefon uporabljal več ur dnevno. Kasneje je razvil benigni akustični nevrinom, zaradi česar so mu morali odstraniti slušni živec. Sodišče je ugotovilo, da gre za poklicno bolezen, zato mu je dosodilo dosmrtno mesečno nadomestilo v višini 500 evrov, ki jo plačuje sklad za zavarovanje delavcev pred poklicnimi boleznimi (INAIL).

Marine Richard je na francoskih sodiščih uspelo dokazati, da ima hipersenzitivnost na EMS, zaradi česar ne more živeti v urbanih področjih. Prisodili so ji 800 evrov odškodnine mesečno za dobo treh let zaradi 85-odstotno zmanjšane sposobnosti funkcioniranja. Mednarodna zdravstvena organizacija priporoča, da v teh primerih preverijo, ali imajo ljudje kakšno drugo obolenje in ali so v njihovem okolju viri težav (hrup, onesnaženje) ter da jih napotijo na psihološki pregled. Simptomi elektromagnetne preobčutljivosti so namreč zelo resnični, le da nimajo nobene znane fiziološke osnove, zato jih povezujejo z nediagnosticiranimi drugimi stanji in nocebom.

Italijanska sodišča so tudi v primeru Innocenta Marcolinija, ki je mobilni telefon 12 let uporabljal šest ur dnevno, leta 2012 razsodila, da obstoja vzročna povezava med benignim tumorjem na možganih in njegovo uporabo mobilnega telefona. Sodišče je to stališče zavzelo na podlagi kontroverznih Hardellovih raziskav iz let 2005–2009.

Poleg študije Interphone je bila za uvrstitev EMV v razred 2B ključna Hardellova raziskava iz leta 2011, ki je pokazala na povečano tveganje za nastanek glioma pri uporabnikih mobilne telefonije. Toda analiza, ki so jo leto pozneje izvedli na Nacionalnem inštitutu za raka v Rockvillu v ZDA, je pokazala, da incidenca glioma ni sledila bistveno povečani rabi telefonov od 90. let do leta 2010. Medtem ko so trenutne incidence v skladu z izsledki študije Interphone, so popolnoma v nasprotju s Hardellovo študijo. Njegove študije so sicer znanstveniki že nekajkrat kritizirali, ker so izsledki pogosto popolnoma drugačni kakor pri ostalih študijah. Pri metaštudijah zato njegove raziskave večkrat izločijo.

Zanimivo kohortno študijo so leta 2011 izvedli na Danskem. Primerjali so račune za mobilno telefonijo (indikator za količino uporabe telefona) in pojavnost tumorjev v možganih. Korelacije niso odkrili. Ker so iz študije izključili uporabnike, ki niso imeli naročnine v lastnem imenu (službeni telefoni) in so verjetno najaktivnejši uporabniki, nasprotniki mobilne telefonije izsledkom ne verjamejo.

Drugo véliko študijo so zaključili leta 2018. Gre za rezultate dveh raziskav, ki ju je naročil ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH) v okviru Nacionalnega toksikološkega programa (NTP). Približno 3.000 miši in podgan so do dve leti izpostavljali elektromagnetnemu valovanju frekvence 900 MHz in 1.900 MHz v modulacijah CMDA in GSM. Šlo je za ekstremne odmerke: devet ur dnevno v 10-minutnih intervalih z enako dolgimi premori z jakostjo 1,5–10 W/kg telesne teže na celotno telo živali. Zgornja meja za ljudi je v ZDA 1,6 W/kg za izpostavljeno tkivo (in ne vse telo). Rezultati so bili zelo kontroverzni – le pri podganjih samcih so odkrili nekaj dokazov, da tako ekstremni odmerki povzročajo raka, medtem ko so bile podganje samice ter miši obeh spolov enako zdrave.

Perspektiva

V Apelu mrgoli poenostavljanja in zavajanja. Sklicujejo se na študijo inštituta NIH, češ da je jasno pokazala škodljivost EMS, česar znanstveniki v njej ne trdijo. Navajajo tudi uvrstitev IARC, kjer razredu 2B pripisujejo višjo dokazno raven, kot jo ima v resnici. Števili drugi viri, ki jih citirajo, so študije Hardellove skupine, ne dokazujejo trditev iz Apela, raziskujejo neprimerljive fenomene ali pa so zastareli.

Študij, ki bi točno merile vpliv EMS frekvenc 5G, torej 700 MHz ali 26 GHz, seveda ni. Toda ni pričakovati, da bi bil vpliv EMS pri 700 MHz bistveno drugačen kakor pri 900 MHz ali 1.900 MHz. Študije, smernice in omejitve pasove 300 kHz–300 GHz običajno obravnavajo skupaj, ker so vse visokofrekvenčna neionizirajoča elektromagnetna sevanja.

Znan je učinek nocebo, ki deluje obratno kot placebo. Če verjamemo, da nam neka stvar škoduje, nam lahko v resnici škoduje.

ICNIRP je aprila letos izdal osnutek novih smernic za regulacijo radijskega dela EMS, ki naj bi bile dokončane do septembra letos in bodo še nekoliko zaostrile smernice iz leta 1998. Te se ukvarjajo samo s termičnimi efekti (segrevanje), ki jih lahko povzročajo močna elektromagnetna sevanja, medtem ko so ostali vplivi glede na izsledke študij in jakost vsakdanjih elektromagnetnih valovanj zanemarljivi. Hardell trdi, da netermičnih učinkov ne bi smeli izključiti, čeprav njihovega vpliva na zdravje ni dokazala še nobena rigorozna raziskava.

Ozaveščenost

Glavni problem je slabo poznavanje elektromagnetnih valovanj v laični javnosti, zaradi česar se pojavljajo številni strahovi, širijo pa se tudi dezinformacije. Ena izmed pogostih netočnih navedb je, da v tujini obstojijo zakonski predpisi o minimalnem odmiku baznih postaj od stanovanjskih območij (npr. 100 metrov). Take nacionalne zakonodaje ne pozna nobena država EU, saj se pri postavljanju striktno upoštevajo omejitve EU o dopustnih mejah sevanj. Nekatere lokalne skupnosti v Italiji in Franciji so resda sprejele minimalne odmike od stanovanjskih območij, s čimer pa so predvsem prestrašile javnost.

Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) podpira projekt Forum EMS, ki prispeva k seznanjanju laične javnosti o elektromagnetnih valovanjih. Na spletni strani najdemo številne koristne in preverjene informacije o njih. Široko zbirko odgovorov na najpogostejša vprašanja nudi tudi Inštitut za neionizirna sevanja (INIS).

Tiha večina

Zelo težko je dokazati, da neki dejavnik ne povzroča raka. Če ste se prebili do konca tega besedila, ste začutili, kako sterilno in pazljivo so napisani znanstveni članki. Ker je za vsako trditev treba imeti trdne dokaze, so običajni rezultati: ni dovolj dokazov, korelacija ni statistično pomembna, na sicer majhnem vzorcu je opaziti povečanje incidence, potrebne so nadaljnje raziskave itd.

To je znanstveni žargon, ob katerem neuki dobijo napačen vtis, da ni nikomur nič jasno. To ne drži, saj v resnici vlada velik konsenz, da mobilni telefoni in tudi prihajajoči 5G ne predstavljajo nevarnosti za zdravje. Četudi bi povzročali raka, morajo biti učinki izjemno šibki in redki, sicer bi jih kopica natančnih preiskav že zdavnaj odkrila. Tudi v debate z gorečimi nasprotniki 5G raziskovalci vstopajo previdno, ker lahko trdijo samo tisto, kar je dokazano, medtem ko psevdoznanstveniki in laiki te omejitve seveda nimajo. Manjšina, ki svari pred nevarnostjo, je predvsem zelo glasna.

Človek je kompleksno bitje in psihofizična celota. Znan je učinek nocebo, ki deluje obratno kot placebo. Če verjamemo, da nam neka stvar škoduje, nam lahko v resnici škoduje. Prav tako nobenega vpliva ni mogoče obravnavati izolirano. Četudi je sevanje 5G in mobilnih telefonov neškodljivo, to gotovo ne velja za močno segrevanje litij-ionskih baterij v telefonih in hreščeč zvok med telefoniranjem. Povsem mogoče je, da taka kombinacija po večurnem in morda stresnem telefoniranju povzroči glavobol. Šibki viri EMS, kot je komunikacija prek 5G, pa sami po sebi ne škodujejo.

Meje za EMS, ki jih predpisuje ICNIRP, so po vsem današnjem znanju več kot dovolj stroge, da škodljivih učinkov nimajo. Takšno je tudi stališče URSVS. V Sloveniji so meje še desetkrat strožje, predvsem pa niso nikjer prekoračene. Celo ob baznih postajah so vrednosti elektromagnetnih polj zgolj nekaj odstotkov teh meja. Vpliv visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj tudi ni aditiven, kot je pri ionizirajočih sevanjih. Pod zakonsko določenimi mejami ni posledic, izpostavljenost pa se skozi čas ne sešteva.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki