Sodobni računalniki tako hitro pridobivajo na zmogljivostih, da uporabnikom že zmanjkuje domišljije, kje vse digitalne ničle in enice porabiti. Preizkusili smo AMDjevo in Intelovo zamisel, kako kar najenostavneje ustreči manj zahtevnim uporabnikom in obenem prepričati še navdušence za sisteme hišnega kina.
Stereoskopskim televizorjem, ki so prišli na trg v začetku lanskega leta, so v drugi polovici leta sledili še stereoskopski projektorji za domači kino v visoki ločljivosti. Preizkusili smo enega prvih, Sonyjev projektor Bravia VPL-HW90ES 3D.
Lacie zunanjo podobo svojih izdelkov zaupa uveljavljenim industrijskim oblikovalcem. Tokrat je zanjo poskrbel Neil Poulton, v Parizu živeči Škot, ki je v lepo podobo zavil napravo, ki je usmerjevalnik, NAS in brezžična dostopna točka v enem.
Sitecom je na trg poslal družino naprav, ki skušajo skupaj ponuditi kompletno rešitev omrežnega shranjevanja, posredovanja in uživanja večpredstavnih vsebin na domu. Zadnji korak tega procesa opravlja TV Media player.
Prijaznost do okolja in energijska varčnost sta v zadnjih letih dodobra okužili tudi računalniško industrijo. Danes je pač trendovsko biti "zelen. V tem duhu so v Logitechu oblikovali tudi najnovejšo solarno tipkovnico, ki smo jo seveda takoj preizkusili.
Video kasete so bile v osemdesetih in devetdesetih glavni način shranjevanja video posnetkov, danes pa se na njih po omarah in predalih večinoma nabira prah. Ni se jih mogoče znebiti, dokler njihove vsebine ne spravimo v računalnik.
Po enem letu smo dočakali nov model v seriji Bold, ki pa ostaja zelo zvest svojemu predhodniku. Vprašanje, ki se poraja že ob prvem stiku, je seveda, ali je menjava starega 9700 za novega 9780 smiselna? Odgovor žal ni povsem enostaven.
Pametne telefone uporablja vse več ljudi, vse bolj nadomeščajo cenejše oziroma osnovnejše modele. Kamorkoli gledamo, vidimo ljudi, ki so zatopljeni v male zaslone, tam tapkajo po Facebooku, po Twitterju, po elektronski pošti, pa še kaj bi se našlo. Pri Sony Ericssonu pa ponujajo dodatek, ki še olajša stik z digitalnim svetom.
S kamero JVC so bili posneti video zapisi v formatu .mod. To je menda "zapis" te firme. Naletel sem na težavo - kako oz. s katerim programom lahko "obdelam" te posnetke in potem ustvarim (zapečem - Nero) DVD ploščo, da jih bo "znal" brati DVD predvajalnik - tudi takšen, ki ne prepozna divx formata.
Pogovarjali smo se s Kevinom O'Donovanom, Intelovim strategom za razvoj novih poslovnih področij. Vroča tema v računalniški industriji so nedvomno tablice, zato smo sogovornika izprašali o prihodnjem razvoju in možnostih mešanja kart med največjimi igralci v industriji.
Če še niste opazili, se trg programske opreme pred našimi očmi hitro in drastično spreminja. Svoboda dostopa do programov in izbire prodajnih kanalov se počasi oži, če že ne odpravlja. V imenu tega, da je to dobro za končnega uporabnika. Namesto tega si vsi izdelovalci po vrsti prizadevajo vzpostaviti lastno nadzorovane spletne trgovine (App Store), kjer imajo oni in nihče drug zadnjo besedo. Znano je že, kaj počne Apple, zdaj se mu je pridružil tudi Google, ki je nedavno iz Android Marketa izbrisal več kot 50 programčkov, ker so bili domnevno pripravljeni za nečedno (beri: trojansko) dejanje. Toda nekateri razvijalci ne delijo tega mnenja. Kdor misli, da je to omejeno samo na nove naprave (tablice, pametne telefone), se prav tako moti. Ne bi se čudil, če bi nekega dne Apple, denimo, onemogočil nameščanje programov na MacOS mimo svoje spletne trgovine. V tem kontekstu pojem "odprte kode" dobiva povsem nov pomen.
Naprav z Googlovim sistemom Android je vsak dan več in med njimi sploh ni lahko izbrati. A tu in tam nas Google razveseli še s posebnim pametnim mobilnikom, izdelanim prav po njihovem okusu in z najnovejšo sistemsko programsko opremo.
Pred letom dni smo kot prvi v Sloveniji zares preizkusili Applov iPad in tudi tokrat smo se potrudili in novi iPad 2 kupili posebej za tokratni preizkus. Da bo bolj očitno, kako novi (in celo stari) iPad trenutno odstopa od konkurence, smo preizkusili še androidne rivale.
Človeška narava je takšna, da želimo vedno več, vendar včasih nismo povsem prepričani, ali to res potrebujemo in zakaj. Podobno je tudi pri računalniških monitorjih, ki so že nekaj časa tega prerasli v mere, ki so zajetnejše kot mere naših televizijskih sprejemnikov pred desetletjem.
Pri Monitorju se že dvajset let zbira najrazličnejša druščina avtorjev in urednikov. Včasih smo bili navdušeni nad modemi, krmilniki in procesorji, danes nas je morda več za pametne telefone in tablice. Včasih smo se urili v DOSu, nato Linuxu, danes smo v Oknih, MacOSu, iOSu in Androidu. Vsi po vrsti smo navdušenci za tehnologijo, vendar ima vsak nekoliko drugačen kot, s katerega gleda nanjo.
Boj za grafični prestol se nadaljuje. Bo novi Radeon pometel s končno "odraslim" nVidiinim Fermijem? Kdo je hiter, kdo počasen, kdo je vroč in kdo glasen? Za vas smo preizkusili najnovejše stvaritve dveh večnih konkurentov grafične industrije.
Pametni telefoni so švicarski noži sodobnega časa. Resda so namenjeni predvsem komuniciranju, vendar so v svoji biti čisto pravi računalniki in ker so opremljeni s številnimi senzorji in imajo velike, za dotik občutljive zaslone, jih z nameščanjem dodatnih aplikacij lahko spremenimo v orodja za marsikatero situacijo. Oglejmo si, v kaj vse lahko spremenimo telefon, ki poganja Android. Torej, vaš telefon je lahko ...
Poceni mobilnih telefonov je na trgu veliko, svojo zmogljivostno podhranjenost večinoma skrivajo pod pestro zunanjostjo, kupci takih naprav pa od njih pričakujejo predvsem zanesljivo in preprosto delovanje. A v zadnjem času se med njimi vedno bolj pojavljajo naprave, ki se hvalijo z zmerno ceno in zmogljivih sistemom Android. So izdelovalci našli idealno kombinacijo ali le dober marketinški pristop?
Verjetno se je že vsak kdaj naveličal videza svoje digitalne pisarne in opreme v njej ter brskal po možnostih, da ju prilagodi (vsaj deloma) svojemu okusu. Če odmislimo najbolj drastično spremembo (zamenjava OS), lahko želene prilagoditve že zdaj opravimo skoraj v vsakem OS.
Zagotavljanje varnosti podatkov na računalniku in kodirano komuniciranje med sodelavci. Prav to že dvajset let počne podjetje PGP. Tokrat smopeljali na test deseto različico njihove programske rešitve PGP Desktop.
Applove naprave, ki uporabljajo operacijski sistem iOS, že tradicionalno ne podpirajo spletne tehnologije flash. Veliko kritik na ta račun je požela predvsem tablica iPad, a v Applu vztrajajo pri svoji odločitvi. Toda tudi to odločitev je mogoče zaobiti.
Večno četrti med brskalniki (pravzaprav peti, saj so po priljubljenosti trenutno pred njim Internet Explorer, Firefox, Chrome in Safari) kljub majhnemu deležu še vedno prav lepo živi in se razvija. Nič čudnega, saj približno en odstotek uporabnikov, kolikor jih trenutno dosega Opera, še vedno pomeni kakih dvanajst milijonov ljudi.
Spletišče YouTube s svojo zajetno videoteko že več kot pol desetletja navdušuje mlado in staro. Njegovi uporabniki so v letih nanj naložili toliko gradiva, da ga človek za časa svojega življenja ne more pregledati, četudi bi živel več sto let. YouTube, eden izmed pionirjev Spleta 2.0, je lani svojo dejavnost v oblaku razširil s preprostim urejevalnikom naloženih video posnetkov.
Družabnega omrežja Facebook najbrž ni treba posebej predstavljati. Marsikdo izmed nas ima tam račun in kup "prijateljev". Uporabniki Facebooka se delijo na opazovalce in na aktivne udeležence. Slednji počnejo tam čuda stvari, med drugimi objavljajo video posnetke.
Rivalstvo med Facebookom in Googlom se odvija že nekaj časa, in zdi se, da se še ne bo kmalu končalo. Na našo srečo takšno tekmovanje prinaša predvsem novosti za nas, uporabnike. Po Googlovem neuspešnem poskusu, da bi prodrl na področje družabnih omrežij, Facebook očitno vrača udarec. Ali bo elektronska pošta postala le ena od aplikacij na Facebooku?
Podjetje Google je začelo svojo pot z nadvse zmogljivim iskalnikom. Huronski uspeh jim je dal finančno podporo za širitev dejavnosti. Vsako leto iz njegovih laboratorijev vznikne kup novih storitev. Hitro kot blisk se znajdejo v uporabnikovem računu in dosti jih enako hitro tudi izgine. Picasa ni ena izmed slednjih, saj je konec lanskega leta prilezla že do razvojne številke 3.8 in je močnejša kot kdaj prej.
Ustvarjalnost je dejanje, ko posameznik ustvari nekaj novega. Naj bo to izdelek, rešitev ali umetnina, imeti mora neko vrednost. Slednje mora veljati vsaj za samega stvaritelja. Ljudje smo po naravi zelo ustvarjalna bitja in tega se še kako zavedajo v podjetju Apple. V želji po čim večji prodaji svojih računalnikov jim že nekaj let prilagajo odlično ustvarjalno orodje iLife.
Programe za internetno telefoniranje, tudi take, ki znajo klicati in sprejemati telefonske klice iz običajnih telefonskih omrežij, poznamo že vrsto let. Toda praktično vsi po vrsti za delovanje potrebujejo nameščenega odjemalca na računalniku, telefonu ali drugi napravi, ki jo uporabljamo za klicanje. Slovensko "start-up" podjetje, nastalo iz ekipe iz družbe Marand, verjame, da lahko na tem področju naredi kvantni skok z rešitvijo, ki na ciljni napravi ne potrebuje (skoraj) nič drugega kot spletni brskalnik. Toda ali lahko Vox.io resnično tekmuje s storitvami, kot sta Skype in Google Talk?
D-Link je na trg poslal naslednjo iteracijo serije NASov, Sharecenter Pulse. Gre za škatlo, v katero vstavimo dva diska in nosi zaporedno številko 320. Na embalaži obljublja kopico funkcij, kako se te funkcije obnesejo, pa v naslednjih odstavkih.
Star pregovor pravi, da za malo denarja dobimo malo glasbe, meri pa predvsem na zavedanje ljudi, da poceni izdelki le redko upravičijo nizko ceno. Preizkušeni vmesnik Dension Webradio sicer meri zgolj na glasbeni del omenjenega pregovora, saj ni prav poceni, pravo (stroškovno) plat pa pokaže šele ob daljši rabi.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
