Windows 95 je pred skoraj desetimi leti uvedel novost, ki ni bila nikoli toplo sprejeta. Vsaka mapa, ki smo jo odprli, se je pokazala v novem oknu in odščipnila dragocen kos prostora na zaslonu. Prepričani smo lahko, da si razvijalci podobnih spodrsljajev ne bodo več privoščili ...
Združenje Eclipse namerava v kratkem objaviti tretjo različico odprtokodnega razvojnega okolja, ki prinaša predvsem boljšo podporo izdelovanju grafično bogatih vmesnikov. Paket podpira dve metodi za izdelavo javanskih uporabniških vmesnikov, in sicer Swing ter SWT. Eclipse je sprva razvil IBM, a ga je na začetku leta predal odprtokodni skupnosti; v njej se zdaj razvija kot samostojni projekt. Poleg IBM je doslej le malo izdelovalcev omogočilo souporabo svojih izdelkov z razvojnim okoljem Eclipse, avtorji pa upajo, da se bo ob novi različici to izboljšalo.
Nekoč je veljalo, da Linux podpira premalo strojne in ponuja premalo programske opreme, da bi se uveljavil v namiznih računalnikih. Danes je Linux na teh dveh področjih vsaj po oceni nekaterih že dosegel Windows, po ekonomičnosti, stabilnosti ter zaščiti pred virusi in podobno nesnago pa je celo v ospredju. Zakaj se torej ne uveljavi vidneje na namizju?
Novell je objavil novo različice Suse Linuxa za osebno rabo. Prinaša številne novosti, zlati na področju podpore mobilnim računalnikom. SuSE Linux Professional 9.2 temelji na jedru 2.6, grafičnih vmesnikih KDE 3.3 in Gnome 2.6, ima boljšo podporo brezžičnim vmesnikom wi-fi in bluetooth. Uporabnike prenosnikov bo še posebej zanimala popolna podpora vmesniku ACPI, ki omogoča nadzor porabe energije, pa tudi take funkcije, kot je prehod v čakanje in hibernacija računalnika.
IBM želi spodbuditi razvoj računalniške sinteze govora. V ta namen del svojih izdelkov objavlja kot odprto kodo. Zdaj bo podjetje kodo celo podarilo, in to fundaciji Apache. Gre za vmesnik RDC (Reusable Dialog Components) za preprosto dodajanje izgovarjave pri interaktivnih programih in spletnih straneh, izveden kot strežniška koda JSP. IBM bo tudi v okviru odprtokodnega projekta Eclipse objavil nabor urejevalnikov in drugih orodij za enostavno rabo komponent RDC.
Ena od težavnih odločitev na poti do zadovoljnega uporabnika strežnika z Linuxom je izbor distribucije. Ker se med uporabniki različnih distribucij pogosto vnemajo vroči besedni spopadi o prednostih te in hibah one distribucije, se takim razpravam poskusite izogniti.
Kakor se za poletno številko spodobi, se bomo tokrat odpravili na nekoliko lahkotnejši spletni potep in obiskali nekaj spletnih strani, na katerih se lahko igrate.
Vsi, ki raje kot MTV gledajo Cartoon Network, bodo nekaj deset brezplačnih igric našli na spletni strani svoje priljubljene televizijske postaje. Izbiramo lahko med akcijskimi, arkadnimi, pustolovskimi in športnimi igrami, v večini pa nastopajo liki iz risank, recimo legendarna krava in kura, pa zajček Dolgoušček ali Kremenčkovi. Zelo primerno, če morate zamotiti malčka, ki bi se rad igral z vašim računalnikom, na katerem seveda nimate nameščene nobene primerne igre.
Ondan sem gledal Trojo, najnovejši hollywoodski prispevek k mesarjenju klasičnih zgodovinskih zgodb, nato pa me je z Iliado navdihnjeno križarjenje po spletu pripeljalo do zanimivih povezav in ne morem si kaj, da jih ne bi delil z vami, drage bralke in bralci. Poglejmo torej, kaj vse sem odkril.
Države sprejemajo zakone proti e-smetem, Bill Gates obljublja izkoreninjenje smetja v prihodnjih nekaj letih, medtem pa je, kakor verjetno občutite tudi v lastnem e-poštnem predalčku, smeti čedalje več. V družbi Brightmail so izmerili, da je bilo letos poleti že skoraj dve tretjini vseh e-sporočil nezaželenih. V družbi Clearswift pa so ugotovili, da večina e-smeti, skoraj 70 %, oglašuje finančne in lekarniške storitve, pri čemer je najbolj zaskrbljujoče, da je skoraj nemogoče ločiti prave od prevarantskih. A če mislite, da vse e-smeti tudi končajo v smeteh, se motite. V Yahooju so namreč v raziskavi med 3100 uporabniki interneta ugotovili, da jih je kar ena petina že kupila katero od stvari, ki jih ponujajo e-smetarji. Nič čudnega, da jih je čedalje več.
O e-knjigah smo na teh straneh že pisali, tokrat pa se bomo posvetili še e-revijam, predvsem tistim, ki sicer izhajajo tudi na papirju. Uredništva imajo do spletnih inačic različne pristope, tako s tehničnega kakor tudi tržnega stališča. Nekatere revije lahko v celoti brezplačno preberemo v spletu, a takih je iz dneva v dan manj, kajti čeprav brati revijo na zaslonu računalnika ni tako udobno kakor prebirati klasične revije, marsikomu razlika v ceni povsem odtehta neudobnost, še posebno, če prispevki v reviji niso zelo dolgi.
Kiberščaki najpogosteje obiskujejo spletne strani za odrasle, pravijo v družbi Hitwise, ki se ukvarja z merjenjem obiskanosti spletišč. Kar 19 % vseh spletnih poti se namreč konča na eni od pornografskih strani. Za primerjavo, vsa iskalna spletišča, z Googlom na čelu, imajo le slabih 14 % obiskov. Med posameznimi spletišči nesporno vlada Google, ki ima kar 3 % vseh obiskov. Kiberščaki v spletu radi obiskujejo še z zabavo tako ali drugače povezana spletišča (8 %), poslovne in finančne spletne strani (7,4 %) ter nakupovalno-oglasna spletišča (7 %).
Spletne prodajalne digitalne glasbe poganjajo kakor gobe po obilnem deževju in čeprav v naših krajih kakšnega omembe vrednega navala nanje še ni - tudi zato, ker v večini sploh ne moremo kupovati - smo pokukali v nekaj najzanimivejših.
Rhapsody sodi med največje spletne prodajalne glasbe, s katalogom, v katerem je okoli 800.000 skladb vseh petih največjih založb. Pri Rhapsody si prepričani, da je prihodnost v pretočnem načinu poslušanja glasbe po željah, zato običajnega prenosa datotek na domači računalnik sploh ne omogočajo. Za 10 ameriških zelencev lahko en mesec neomejeno poslušate vso njihovo glasbo. Prenosnih predvajalnikov mp3 ne podpirajo, če bi glasbo vseeno hoteli odnesti še kam, pa vam za dodatnih 0,79 centa omogočijo, da posamezno skladbo posnamete na CD. Samo za Američane.
Digitalni fotoaparati, od najskromnejših, vgrajenih v telefone, do najzmogljivejših, osvajajo svet, mi pa si bomo tokrat ogledali, kako nam lahko do boljših fotografij pomaga splet.
Intel namerava v svoje bodoče mobilne procesorje oziroma pripadajoče sistemske nabore vgraditi podporo identifikaciji lokacije uporabnika. Za zdaj še ni jasno, na kateri tehnologiji bo temeljila Intelova zamisel, analitiki pa menijo, da bo šlo za zelo pomembno novost. S samodejno identifikacijo lokacije bi uporabnikom mobilnih računalnikov lahko precej poenostavili življenje, saj bi se računalnik samodejno prilagodil omrežnim nastavitvam, privzetim tiskalnikom in drugim krajevnim nastavitvam. Pri projektu Intel tesno sodeluje z Microsoftom, ki bo podporo storitvi po vsej verjetnosti vgradil v Windows "Longhorn".
To, da se tudi v svetu programske opreme dogaja svojevrstna "globalizacija" in "konsolidacija", je več kot očitno. Nekoč je bilo npr. za osebne računalnike na voljo skoraj sto znanih urejevalnikov besedil. Včasih je bilo tudi ponudnikov priljubljenih razvojnih orodij nekaj deset. Stony-Brook, Oregon, JPI, Zortech, Watcom so vsi del zgodovine. Razviti uspešen posel med Scilo in Karibdo Microsofta ter brezplačno in/ali odprtokodno ponudbo je vse prej kot enostavno. Podjetja s širšo ponudbo programske ali strojne opreme lahko razdajajo razvojna ogrodja in orodja, kot očitno počneta Sun z javo in Microsoft z .net, čeprav slednji svoje najzmogljivejše razvojno okolje prodaja po precej zasoljeni ceni.
Microsoft se je zavezal tudi k večjemu sodelovanju pri uporabi zapisov Pisarne v drugih programih in pomoči pri izdelavi filtrov za programe, ki bi želeli te zapise prepoznati in iz njih uvoziti ali vanje izvoziti lastno vsebino.
Organizacija Free Software Foundation pripravlja novo različico splošnih javnih licenc (Genral Public Licence ali GPL), kar je prva večja sprememba v skoraj 13 letih. Prvo definicijo licenčne politike, ki je danes eden od temeljev številnih odprtokodnih programov, je razvil ustanovitelj organizacije FSF in znani zagovornik odprte kode Richard Stallman, zadnja revizija pa je bila narejena leta 1991. Današnje stanje v računalniškimi industriji pa je precej drugačno kot tedaj, svobodo pri razvoju programskih rešitev pa omejujejo čedalje bolj pogosti poskusi po patentiranju posameznih algoritmov in programov, kot tudi drugi načini za zaščito intelektualne lastnine. GPL 3, ki bo v prvi javni delovni različici na voljo v letu 2005, naj bi odgovoril predvsem na izzive programskih patentov in z novimi mehanizmi za zaščito odprte kode. Avtorji razmišljajo o uporabi založniških in avtorskih pravic (copyright), da bi s tem preprečili divje lastninjenje in poskuse patentiranja posameznih delov kode. Eden izmed ciljev nove različice licenc GPL je tudi prilagoditev mednarodnim posebnostim, saj se avtorske pravice za razliko od GPL razlikujejo od države do države.
Vsak ponudnik vsebine ima svoje odjemalce in vsak odrasli ima pravico do vsebine, ki jo želi. Internet mora ostati svobodni medij. Mlajše uporabnike interneta pa je vendarle treba zaščititi pred agresivnimi ali spornimi vsebinami, tako doma kot v šoli. Morda kdo tako, sicer z drugimi motivi, razmišlja tudi za svoje zaposlene.
Vse bolj znani gradnik XML HTTP Request bo najverjetneje spremenil uporabniško izkušnjo številnih spletnih strani. Oglejmo si njegovo rabo.
S sodelovanjem odjemalcev in strežnikov so spletne strani lahko precej uporabnejše in bolj zanimive.
Oracle in Microsoft sta spet našla drug drugega. SQL Server ni odščipnil pomembnejšega tržnega deleža Oraclu, podlaga .net pa postaja vse pomembnejša za programerje. Oracle je tako postal partner Microsofta pri razvoju Visual Studia.net, podjetji pa sta drug drugemu sponzorirali razvojni konferenci.
Eno večjih fotografskih spletišč je PhotoNet. Vsak dan ga obišče več kakor 100 tisoč obiskovalcev in ima več kot četrt milijona registriranih uporabnikov. Na njem se zbirajo ljubiteljski in poklicni fotografi z vsega sveta. Tu lahko objavite svoje fotografije, ki vam jih bodo obiskovalci tudi ocenili in jih morda izbrali za posnetek tedna. Poklepetate lahko z drugimi udeleženci, preberete številne zanimive prispevke ali si ogledate skoraj 700 tisoč fotografij.
Vse pogostejše so govorice, da se namerava Dell, najtrdnejša in morda zadnja neosvojena trdnjava družbe Intel, v prihodnje odločiti tudi za procesorje družbe AMD. Čeprav je take govorice mogoče slišati že vrsto let, je razvoj v tej smeri nedavno posredno potrdil tudi prvi mož družbe, Kevin Rollins, ki je ob predstavitvi novih strežniških rezin omenil, da sisteme z AMDjevo tehnologijo že preizkušajo in so z videnim precej zadovoljni. Najverjetnejši kandidati so procesorji Opteron, ki bi jih Dell lahko uporabil v cenejših strežnikih s 64-bitno arhitekturo. Velika možnost je tudi, da bo Dell ponudil sisteme AMD ob Microsoftovi uradni predstavitvi 64-bitne različice Windows XP.
Prednovoletni čas je bil poln rekordov na področju spletne prodaje, zlasti v velikih trgovinah, kot je Amazon. V največjem navalu so prodali kar 2,8 milijona izdelkov v enem samem dnevu, kar pomeni, da so kupci nakupili v povprečju po 32 izdelkov na sekundo. Knjige pa niso več v modi, saj v Amazonu trdijo, da so se kupci odločali najbolj za glasbo, predvajalnike DVD in digitalne fotoaparate. Potrošništvu res ni meja.
Ko uporabniki računalnika zaslišijo besede brezplačni operacijski sistemi, jih velika večina pomisli na Linux oziroma na katero od distribucij tega razvpitega operacijskega sistema (natančnejši bodo pripomnili, da Linux sploh ni operacijski sistem, temveč le njegovo jedro). Povprečnemu računalniškemu uporabniku pa je manj znano, da obstaja cela družina brezplačnih operacijskih sistemov, ki tako kot Linux izvirajo iz Unixa, očeta sodobnih operacijskih sistemov. To so operacijski sistemi iz družine BSD. Najbolj znani so FreeBSD, OpenBSD in NetBSD, nekoliko manj pa DragonFly BSD in Darwin. DragonFly se je pojavil lani, je izpeljanka iz FreeBSD in ga omenjamo samo mimogrede. Tudi Darwin izhaja iz FreeBSD in je osnova za Applov operacijski sistem MacOS X.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
